Madžarska vlada je danes sporočila, da je dokončala izgradnjo ograje na meji s Hrvaško, da bi tako omejila tok beguncev in migrantov. "Vojska in policija sta zdaj pripravljeni, da zapreta mejo, ko bo odločitev enkrat sprejeta," je v Budimpešti objavil vodja kabineta madžarskega premierja Janoš Lazar.

Na Hrvaškem so od sredine septembra do danes zjutraj sprejeli več kot 178.500 migrantov. Povprečno na Hrvaško vsak dan prek meje s Srbijo pride okoli 5000 ljudi, zato je pričakovati, da bodo danes našteli več kot 180.000 ljudi. Začasni begunski center v Opatovcu je danes obiskala tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.

Voditelji članic EU, med njimi slovenski premier Miro Cerar, bodo danes v Bruslju nadaljevali razpravo o ukrepanju v begunski krizi, ki bo osredotočena na sodelovanje s Turčijo. Članice so pred vrhom znova dobile poziv, naj okrepijo finančne prispevke in število strokovnjakov za evropske agencije, saj je dosedanji prispevek daleč pod pričakovanji.

Evropski parlament je potrdil predlog o dodatnih 401,3 milijona evrov evropskih sredstev za pomoč beguncem še letos. Sredstva bodo namenjena članicam, ki nosijo največje breme begunske krize, tretjim državam, kjer je največ beguncev iz Sirije, in trem evropskim agencijam, katerih naloge so povezane s pomočjo beguncem.

Državni sekretar Boštjan Šefic občanom pravi, da bo center deloval le tri mesece, z direktorjem Policijske uprave Maribor Danijelom Lorbkom pa sta sporočila tudi, da bodo poskrbeli za varnost v kraju.

Če bo Avstrija spričo begunske krize zaprla mejo, jo mora tudi Slovenija, je danes na seji odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) menil zunanji minister Karl Erjavec.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v pogovoru za današnji Jutarnji list kritizirala hrvaškega premierja Zorana Milanovića, ker ni uredil spora s Slovenijo glede arbitražnega sporazuma. Hrvaški diplomaciji je očitala, da se bolj ukvarja s kandidaturami za generalnega sekretarja ZN kot z arbitražnim postopkom.

Evropski poslanci bodo danes na enodnevnem plenarnem zasedanju v Bruslju s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem razpravljali o vrhu EU konec tedna v Bruslju, ki bo osredotočen na ukrepanje v begunski krizi, zlasti na krepitev nadzora zunanje meje unije, vzpostavljanje središč za obravnavo beguncev in odnose s Turčijo.

V vseh sprejemnih in namestitvenih centrih za begunce trenutno vzdržujejo stanje pripravljenosti, zato v njih opravljajo nujna dela, potrebna za izboljšanje pogojev za bivanje in delo, so po seji sveta za nacionalno varnost sporočili z Ukoma. V regiji je beguncev še vedno veliko, pri čemer ni izključeno, da bo njihova pot potekala prek Slovenije.

Nemčija je Evropsko komisijo obvestila, da bo zaradi ogromnega dotoka ljudi iz tretjih držav, ki ne pojenja, podaljšala začasen nadzor na svojih mejah do 31. oktobra. Posebna pozornost bo še naprej na meji z Avstrijo. Kot so pojasnili v Berlinu, razmere na meji ostajajo takšne, da brez nadzora, ki so ga uvedli 13. septembra, ne gre.

Jure in David sta Slovenca, o katerih lahko pišemo samo v superlativih. Med svojim dopustom na grškem otoku Lezbos sta pomagala beguncem, zdaj pa se tja ponovno vračata z isto misijo – pomagati tistim, ki so izgubili vse, kar so v življenju imeli.

V Nemčiji poročajo o še dveh ksenofobnih napadih na begunske centre, o podobnem incidentu pa tokrat poročajo tudi z Nizozemske, kjer tega doslej niso bili vajeni. Kar tri četrtine Belgijcev bi medtem na mejah svoje države, članice območja schengna, znova uvedle nadzor.

Ukrepi, ki naj bi končali begunsko krizo, dobivajo vedno bolj konkretno podobo. Kot kaže, bomo meje zaprli, ekonomske migrante vrnili, tiste, ki so se nakopičili v Italiji, Grčiji in na Madžarskem, pa razselili po celotni EU. Države zunaj EU, ki bodo begunce pripravljene sprejeti, bomo nagradili.

V Nemčiji so od začetka leta zabeležili že 490 napadov na begunska zatočišča, kar je trikrat več kot lani. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je tovrstno nasilje že obsodil in ga označil za sramoto

Švedski premier Stefan Löfven je danes dejal, da bi na Švedskem letos za azil lahko zaprosilo 150.000 ljudi, pri tem pa opozoril, da se zmogljivosti države za nameščanje novih in novih prišlekov hitro zmanjšujejo.

»Nikoli ne zapravi dobre krize,« je bilo večkrat slišati nekdanjega predsednika Evropskega sveta, Hermana Van Rompuya. Zagovarjal je več Evrope, a očitno ne preveč.

Stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je danes sporočila, da bo zahtevala kazenski pregon kanclerke Angele Merkel, in sicer zaradi tihotapljenja ljudi, česar naj bi bila kriva zaradi odprtja meja za migrante pred mesecem dni. Če ne bo ustavila navala beguncev v državo, ji s sodnim postopkom grozi tudi vlada na Bavarskem.

V Beogradu je ropar s pištolo poskušal oropati enega od beguncev. Ti so namreč zdaj zelo pogosto tarče raznih nepridipravov, saj s seboj nosijo tako rekoč vse svoje premoženje.