Vipavski kvintet: »S sabo vedno prinesemo malo primorskega sonca«
Vipavski kvintet je eden izmed kandidatov na Laško Glasbenem poligonu, kjer se glasbeniki potegujejo za nastop na velikem odru festivala Laško Pivo in cvetje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mladi glasbeniki iz Vipavske doline stavijo na pristno kvintetovsko glasbo, močno prijateljstvo in primorsko energijo, ki jo želijo prenesti tudi med ljudi.
V pogovoru sta pevka Leja Keber in klarinetist Anže Črv spregovorila o začetkih ansambla, o tem, kako jih zaznamuje Primorska, zakaj ostajajo zvesti narodno-zabavni glasbi in kako doživljajo izzive Laško Glasbenega poligona.
Kako bi Vipavski kvintet predstavili nekomu, ki vas še ne pozna? Kaj vas najbolj definira kot ansambel in kot družbo prijateljev?
V prvi vrsti smo prijatelji, šele potem ansambel. To poskušamo pokazati tudi na odru. Tako smo se pravzaprav tudi zbrali. Poznali smo se že od prej, potem pa se je pojavila želja, da bi za enega abrahama skupaj zaigrali. Takrat smo se prvič zbrali, naredili nekaj vaj in hitro videli, da nam je všeč in da ima vse skupaj potencial. Tako smo šli naprej.
Ima ta abrahamovec danes kakšno posebno častno vstopnico za vse vaše prihodnje koncerte?
Ja, vedno ga omenimo, ko govorimo o začetkih ansambla. Gre za našega soseda iz vasi in ima prav posebno mesto v naši zgodbi. (smeh) Še vedno smo v stikih, se vidimo in se večkrat pošalimo, da nas je prav on zbral skupaj.
Vipavski kvintet je nastal tik pred korono, leta 2019. Veliko projektov je v tistem času razpadlo, vi pa ste obstali. Kaj vas je držalo skupaj?
Mogoče ravno to, da smo bili prijatelji. Želeli smo se družiti in glasba je že pred korono postala del naših druženj. Prav v času korone smo dobili še večjo željo, da bi spet igrali skupaj. V bistvu smo skoraj dvakrat nastali: enkrat leta 2019, potem pa še enkrat po koroni, ko smo začeli bolj resno.
Prihajate iz Vipavske doline, iz različnih vasi okoli Prvačine. Kako vas Primorska zaznamuje v glasbenem smislu?
Menimo, da smo kar posebnost, ker ni veliko primorskih ansamblov, sploh pa ne kvintetov. Očitno imamo malo drugačen pristop. Tudi izbor skladb je včasih drugačen, mogoče vključimo kakšno skladbo z bolj italijanskim pridihom. To se zagotovo pozna na naši glasbi in tudi na naših osebnostih.
Se je pa to pokazalo tudi pred kratkim, ko je imel naš pevec nekaj težav z glasom in nam je pomagal štajerski glasbenik Alen Kranjc iz Mladih asov. Moral se je kar malo potruditi in naučiti naš repertoar, ker imamo precej drugačen izbor skladb. (smeh) Tako da se ta primorski vpliv res čuti v naši glasbi. Zagotovo pa s sabo vedno prinesemo tudi malo primorskega sonca.
Kaj pa si najbolj želite, da ljudje odnesejo z vaših nastopov?
Po duši smo veseljaki. Vedno želimo občinstvu dati dodatno energijo, dobro voljo in veselje. Seveda radi zaigramo tudi kakšen bolj čustven valček, da ljudje skladbo začutijo še na drugačen način. Predvsem pa želimo, da ljudje začutijo našo iskrenost in pristnost. Da vidijo, kako zelo uživamo na odru in kako radi počnemo to, kar delamo.
Vaši veliki vzorniki so Avseniki in Alpski kvintet. Kaj vas je najbolj pritegnilo pri tej glasbi?
Predvsem kvaliteta in ta kvintetovski način igranja. Njihova glasbena zakladnica je tako široka in pestra, da vsak v njej najde nekaj zase. Pa tudi ta kompleksnost njihove glasbe. Njihove skladbe so zelo kompleksne, ampak vseeno zvenijo preprosto in gredo hitro v ušesa. To je danes zelo težko doseči.
Ko ustvarjamo svoje pesmi, vedno razmišljamo o tem, ali si jih bodo ljudje peli, ali si jih bodo zapomnili. Na koncu pa ljudje pesmi začutijo po svoje. Poglejte, kako smo začutili Golico, pa čeprav gre za pesem, ki nima besedila.
Veliko mladih ansamblov danes išče moderne smeri narodno-zabavne glasbe. Vi pa ostajate zvesti kvintetovski glasbi. Zakaj se vam zdi pomembno ohranjati ta zvok?
Menimo, da vsi ti stili lahko sobivajo. Tudi mi ustvarjamo različne skladbe. Ene so bolj klasične narodno-zabavne, druge imajo malo bolj moderno melodijo ali bolj mladostno besedilo. Še vedno pa ostajamo Vipavski kvintet. Ni nas strah, da bi ta glasba izumrla. Mora pa se razvijati naprej, drugače tudi prihodnosti ni.
Pesem Tebi pojem, domovina nosi močno sporočilo o domu in pripadnosti. Je pomembno, da tudi kot ansambel ohranjate te vrednote?
Zelo pomembno. Veliko je pesmi o Gorenjski ali Štajerski, mi Primorci pa smo rekli, da si moramo malo pomagati sami. (smeh)
Besedilo je napisal naš pevec Gregor Arčon, v videospotu pa smo pokazali našo domačo dolino in naše kraje. Ta glasba je sicer šla v svet, ampak še vedno je naša in mi jo res čutimo kot svojo.
Vaša zasedba je zelo raznolika. Nekateri prihajate iz narodno-zabavnih vod, drugi iz klasične glasbe, celo iz rocka. Kako ste uspeli povezati vse te vplive?
Ravno ta raznolikost spodbuja kreativnost. Prav je, da vsak pride iz svojega sveta. Pri ustvarjanju pa je pogosto tako, da nekdo prevzame glavno idejo za posamezno skladbo in potem ostali sledimo temu navdihu.
Vsi smo že prej igrali v različnih skupinah in te izkušnje so nam zagotovo pomagale, da smo hitreje zares zaživeli kot ansambel.
Leja, vi ste se ansamblu pridružili leta 2024. Kako je prišlo do tega sodelovanja?
Kot spremljevalna vokalistka sem pela v enem drugem bendu in Gregor me je slišal na Instagramu oziroma Facebooku, ker je nekdo delil posnetek mojega petja. Rekel je, da mu je bilo všeč in da bi mogoče dobro funkcionirali skupaj, zato so me povabili.
Moram priznati, da je bil to zame kar velik preskok. Narodno-zabavno glasbo sem sicer poslušala že od otroštva, ampak si nikoli nisem predstavljala, da bom nekoč sama pela v narodni noši. Ko sem dobila povabilo na avdicijo, sem kar malo oklevala, ker nisem vedela, kako resna zgodba je to in kaj me čaka.
Ampak odločila sem se poskusiti in danes mi ni niti malo žal. S fanti smo se ujeli že prvo minuto na avdiciji in zdaj v tej vlogi vedno bolj uživam.
Tudi vaš bobnar Andrej prihaja iz rock sveta. Ste ga že malo “prekrstili”?
Andrej z nami igra predvsem na veselicah, porokah in abrahamih. Je bolj rocker po duši in prej ni toliko poslušal narodno-zabavne glasbe, ampak se nam zdi, da smo ga že malo “obrnili”. Ko igramo narodno-zabavno rundo, zdaj že pleše pod odrom (smeh).
Pogumno ste stopili tudi na Laško Glasbeni poligon. Kaj vam pomeni ta projekt?
Ko smo videli prijave, sem bila jaz (Leja, op. p.) tista, ki je malo spodbudila vse skupaj, da poskusimo. Ampak mislim, da se nismo zavedali, koliko dela in izzivov nas čaka. Zdaj smo res zagrizli v projekt stoodstotno.
Veliko je dela, ampak so to zelo lepi izzivi, ki nas še bolj povezujejo, spodbujajo kreativnost in sodelovanje. Kaj pričakujemo? Mi pričakujemo, da bomo prišli na festival Laško Pivo in cvetje.
Kako bi se počutili tik pred nastopom na tako velikem odru?
Definitivno bi bila prisotna pozitivna trema. Smo še mlad in nepoznan ansambel, zato bi bil to za nas res velik korak. Zelo si želimo čim več igrati in postati bolj prepoznavni, zato komaj čakamo priložnost za tak nastop.
Pri prvem izzivu na Laško Glasbenem poligonu — menjavi ritma, ste sodelovali z legendarnim Alfijem Nipičem. Kako ste doživeli srečanje z njim?
Najprej smo morali na drugo stran Slovenije, tako da je bila že sama vožnja prava dogodivščina. (smeh)
Z Alfijem smo se vsi srečali prvič. Sprejel nas je v svojem muzeju, nam razkazal ogromno zanimivih stvari in povedal veliko zgodb ter anekdot iz prve roke. Zdi se nam, da smo bili Alfiju kar všeč, saj je z veseljem zapel z nami. Potem smo se še malo okrepčali in domov prišli precej pozno. (smeh)
Kaj vam je najbolj ostalo v spominu od njegovih nasvetov?
Predvsem to, da naj samo igramo samozavestno in da nas ne sme biti sram te glasbe. Rekel nam je, naj jo kot mlada generacija peljemo naprej po Sloveniji in tudi v tujino, tako kot so to počeli Avseniki.
Kaj pa bi rekli, da je največja prednost Vipavskega kvinteta?
Res ves čas poudarjamo energijo, ampak mislimo, da se na odru res vidi, kako povezani smo in kako dobro funkcioniramo skupaj. Ne druži nas samo glasba, ampak smo res postali ena glasbena družina.
So potem tudi vožnje s kombijem na nastope precej posebne?
Nepozabne. (smeh) To je skoraj najbolj zabaven del celotnega nastopa. Med vožnjo se sprostimo, pogovorimo in pripravimo na oder.
Pred vami nastop na enem od junijskih vrhov projekta Laško Gremo v hribe. Kako se pripravljate na najvišji oder doslej?
Upamo, da bo kljub višini vse v redu. (smeh)
Veliko vadimo in sestavljamo program. Toliko dobrih skladb je, da jih je skoraj težko izbirati. Zagotovo bomo odigrali naš valček, ostalo pa bo bolj “na poskok”.
Če pogledamo še malo dlje v prihodnost: kje vidite Vipavski kvintet čez deset let?
Želimo si, da bi nas ljudje poznali po naših avtorskih skladbah in našem prepoznavnem zvoku. Da bi bili “tisti” primorski kvintet.
Predvsem pa si želimo čim več različnih odrov, od majhnih do velikih. Tudi majhen oder z iskrenimi ljudmi je lahko včasih lepši od ogromnega koncerta.
Radi bi spoznali čim več ljudi, glasbenikov in vseh, ki stojijo za glasbo. In seveda doživeli čim več nepozabnih kilometrov v kombiju.
