Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Youness Ghoulami je najemnik lokala v Velenjki. V Slovenijo prišel leta 2018. Vsak dan se v Velenje pripelje iz Ljubljane, kar se mu ne zdi pretežko. Življenjska pot ga je iz Maroka pripeljala k nam, kjer si je ustvaril novo življenje, družino in kariero. Poročen je s Slovenko, kar mu je pomagalo pri vključevanju v okolje in vsakdanje življenje. Tu se je začel učiti jezika in postopoma graditi svoje življenje, povsem od začetka. Kot sam pove, slovenščino govori približno leto in pol, pri čemer se še vedno uči in napreduje. Kljub začetnim težavam se je v lokalno okolje uspešno vključil.

Kaj vam je v Sloveniji všeč in kako doživljate tukajšnje ljudi?

»Iskreno mi je Slovenija zelo všeč. Najbolj sta me presenetili prijaznost ljudi in njihova pripravljenost pomagati. Ko prideš v stik z njimi, te ne zavračajo, ampak poslušajo in poskušajo pomagati, kolikor lahko. Včasih imam občutek, da je tukaj prisotna neka mirnost v odnosih med ljudmi. Ni preveč hitenja v komunikaciji, ljudje si vzamejo čas. Tudi narava je zelo lepa, čista in urejena. Slovenija je majhna, ampak zelo prijetna država za življenje, čeprav je bilo na začetku zelo težko najti delo. Zlagal pa bi se, če bi rekel, da ne pogrešam svoje dežele.«

Je bilo težko začeti znova?

»Ja, začetek ni bil lahek. Ko prideš v novo državo, moraš začeti skoraj od začetka. Največji izziv je jezik, potem pa še razumevanje kulture in načina življenja. V Maroku sem že imel svojo začrtano življenjsko pot, svoje znanje in izkušnje. Tu sem moral začeti znova, tudi pri osnovnih stvareh. A hkrati je to tudi priložnost. Naučiš se novega jezika, novih navad in spoznaš nove ljudi.«

Kaj ste po poklicu in s čim se ukvarjate trenutno?
»Moje delo v Maroku je bilo povezano z živalmi, predvsem s konji. Sem veterinarski tehnik. To je nekaj, kar imam rad in kar me veseli. Delo z živalmi zahteva potrpežljivost, razumevanje in občutek. Poleg tega imam še druga znanja. Študiral sem informatiko, imam pa tudi poklic varilca aluminija in kovin. Torej imam več različnih izkušenj, pa vendar sem v Sloveniji začel na začetku, tudi spoznavati, ljudi, deželo in kulturo.«

Ste imeli pri učenju slovenščine težave?

»Na začetku ja, predvsem zaradi okolja in ljudi. Jezik sam po sebi ni nemogoč, ampak je pomembno, kako se ljudje odzovejo nate, ko začneš govoriti. Ljudje, ki to razumejo, ti pri tem pomagajo. To je podobno kot ko si otrok, ki gre prvič v šolo in spozna svojega prvega učitelja. Če je učitelj prijazen, bo otrok rad hodil v šolo. Če pa izkušnja ni dobra, otrok morda ne bo želel več hoditi in bo pogosto iskal izgovore, da ne bi šel. Kar se tiče slovenskega jezika, menim, da se ga ni tako težko naučiti. Pomembno je predvsem, da imaš voljo do učenja. Govorim več jezikov, slovenščina je moj šesti jezik, zato mi učenje novega jezika ni bilo povsem tuje. Je pa vseeno izziv, ker je vsak jezik drugačen. Zdaj razumem približno 40 do 45 odstotkov slovenščine in počasi napredujem. Moj cilj je, da bi nekoč govoril tekoče, brez razmišljanja.«

Imate čas spoznavati Slovenijo?

»Videl sem skoraj vso Slovenijo. Najbolj sta mi všeč Lendava in Murska Sobota. Tam so res lepi kraji, odprt prostor, lepo vreme in prijazni ljudje. Tam se čuti tudi bolj tradicionalno slovensko življenje, ki je drugačno kot v mestih. V mestih je bolj dinamično in hitro, medtem ko je tam vse bolj mirno in povezano z naravo. Bil sem tudi na Ptuju, v Jesenicah, Kopru, Tolminu in še v številnih drugih krajih. Obiskal sem tako majhne vasi kot velika mesta. In vse je res lepo.«

Obstajajo med Marokom in Slovenijo velike kulturne razlike?

»Seveda obstajajo razlike med arabskim svetom, med Marokom in Slovenijo. Maroko ni samo orientalska kultura, ampak bolj moderna arabska kultura, ki je močno pomešana z evropskimi vplivi. Ker imamo dolgo obalo, leži blizu Španije, in zgodovinsko povezavo s Francijo, je v naši kulturi veliko evropskega vpliva. Poleg tega imamo v Maroku štiri jezike, kar pomeni, da smo bolj odprti in vajeni različnih kultur in načinov razmišljanja. Ko sem prišel v Slovenijo, teh velikih razlik nisem občutil. Ljudje, njihov odnos in način komunikacije so mi bili precej razumljivi. Ko prideš iz svoje države, imaš določene predstave, zato sem Slovenijo želel predvsem spoštovati in jo spoznati. Prišel sem z željo, da se učim slovenske kulture. In ko začneš spoznavati ljudi in način življenja, ugotoviš, da v resnici ni tako velikih razlik, kot si morda sprva misliš.«

Kaj pa hrana? Kaj pogrešate?

»Kar se tiče hrane, imamo v Maroku zelo raznoliko kulinariko, ki se razlikuje glede na regije. Vsaka regija ima svoje posebnosti in značilne jedi. Na primer kuskus, ki ga poznajo po vsem svetu – Maroko je po njem zelo prepoznaven. Imamo tudi tajine, ki se pripravljajo na različne načine. Če greš na sever Maroka, je hrana drugačna kot v srednjem ali južnem delu države. Razlike so res velike. Imam srečo, ker moja žena kuha tudi maroško hrano, zato je ne pogrešam preveč. Pravzaprav pa sem začel pogrešati Slovenijo, ko sem odšel v Maroko. Po osmih letih življenja tukaj se zgodi, da se tu počutim bolj domače. Ko grem v Maroko, po 10 ali 15 dneh že čutim, da se želim vrniti nazaj v Slovenijo. Ne vem točno, zakaj, a tukaj se počutim, kot da sem našel svoj dom. Ko sem v Maroku, se včasih počutim kot tujec, bolj kot tu. Slovenija je res čudovita država. Ko sem prišel sem, sem delal kot voznik in imel priložnost spoznati tudi druge evropske države, a sem se tukaj vedno najbolje počutil. Spomnim se, da sem si, ko sem prišel v Slovenijo, rekel, da moram enostavno “začutiti ta zrak”. Zelo sem se navezal na to državo. Ko sva se nekoč pogovarjala z ženo, sem rekel, da lahko potrdim slogan »I feel Slovenia«, ker res izraža občutek miru in ljubezni. In res je, če si tukaj in si odprt, lahko to začutiš. Jaz sem to tukaj res doživel.«

Pa vaša prihodnost? Boste ostali tukaj?

»Težko rečem zagotovo, a v tem trenutku menim, da bo moja prihodnost verjetno ostala povezana s Slovenijo. Želim pa tudi predstaviti svojo kulturo na pravi način, tako, da ne bo motila druge kulture, ampak jo bo dopolnjevala. To je tudi razlog, da sem tukaj. Ko prideš v Slovenijo, moraš pokazati, kdo si, od kod prihajaš, in predstaviti svojo državo in kulturo na pozitiven način. Nočem, da bi ljudje imeli napačne predstave – da prihaja tujec, ki želi nekaj vzeti. Nasprotno. Tu sem zato, da se predstavim takšen, kot sem, in da pomagam, kjer lahko. Verjamem, da si moramo ljudje med seboj pomagati, to je osnova vsega. Če bo šlo tako naprej, bom ostal tukaj. Drugače me boste verjetno srečali v Ljubljani – v Sloveniji.«

Bi se radi vrnili k delu z živalmi, v veterino?

»Ja, delo z živalmi pogrešam. Rad delam z njimi, in to je nekaj, kar me veseli, a včasih se zgodi, da te življenje pelje v drugo smer. Ko začneš spoznavati ljudi in govoriti z njimi, začnejo spraševati o tvoji kulturi in tvojem izvoru. Takrat spoznaš, da moraš predstavljati sebe in to, od kod prihajaš. Vem, da obstajajo tudi napačne predstave in slabe informacije o ljudeh iz različnih držav. Vedno so dobre in slabe plati, a pomembno je, da jih razjasnimo in pokažemo, kdo v resnici smo. Ko prideš v novo skupnost, se moraš integrirati. Ne smeš pričakovati, da se bo kultura spremenila zaradi tebe, moraš se prilagoditi ti. To je osnova sobivanja.«

Kako otrokom približujete obe kulturi?

»Moja žena je tu, otroci so pol Slovenci in pol Maročaniato, zato je zame zelo pomembno, kako jih vzgajava in kako jim predstaviva obe kulturi. Če otrokom ne damo prave podlage, se lahko zaradi svojega izvora ali imena počutijo zmedene. Želim, da bi bili ponosni na obe kulturi – maroško in slovensko. To je zame zelo pomembno. Hočem, da razumejo, od kod prihajajo, in da se počutijo sprejete v obeh okoljih. Če damo otrokom dobro osnovo in jih učimo spoštovanja do obeh kultur, bodo imeli lažje življenje. Včasih otroci v šoli izkusijo vprašanja ali nerazumevanje, zato je pomembno, da so ponosni na obe kulturi in na to, od kod prihajajo. To je tudi moj cilj za prihodnost.«

Ko ljudje spoznajo državo, laže razumejo ljudi, ki od tam prihajajo...

»Ljudje me pogosto sprašujejo, od kod sem. Ko povem, da sem iz Maroka, rečejo: “Lepa država, kaj imate tam?” Takrat začneš razlagati svojo kulturo, hrano, kraje in življenje. Postaneš nekakšen predstavnik svoje države. Zdi se mi lepo, da lahko ljudem približam Maroko in jim dam informacije o tem, kako je tam. V zadnjem času celo opažam, da veliko Slovencev potuje v Maroko, še posebej v zadnjih letih. Slišal sem, da gredo tja tudi turistične skupine in čarterski leti. To pomeni, da se Slovenija in Maroko vse bolj povezujeta, kar je zelo dobro.«

Naš čas