Profimedia

Ko razmišljamo o prihodnosti ogrevanja, se pogosto ne zavedamo, da lahko del energije pridobimo tudi iz virov, ki jih danes zavržemo. Eden takšnih primerov je biometan – obnovljiv plin, ki omogoča razogljičenje ogrevanja z uporabo že obstoječih naprav in omogoča enako raven udobja kot zemeljski plin. 

Evropska unija je v revidirani Direktivi o obnovljivih virih energije določila zavezujoč cilj, da bo do leta 2030 delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi dosegel najmanj 42,5 odstotka. Pri doseganju tega cilja predstavlja pomemben delež področje ogrevanja, ki  je največji porabnik energije v stavbah.

Lokalni obnovljivi vir iz organskih materialov

Med rešitvami za razogljičenje ogrevanja nosi pomembno vlogo biometan – plin, ki ga lahko pridelamo iz lokalnih organskih obnovljivih virov ter uporabljamo v obstoječem plinovodnem omrežju in ogrevalnih napravah.

Biometan je prečiščen bioplin, ki ga lahko pridobivamo iz različnih organskih materialov, kot so gospodinjski biološki odpadki, ostanki hrane, živila s pretečenim rokom uporabe, odpadki živilske predelovalne industrije in klavniški odpadki. Njegova proizvodnja hkrati rešuje tudi problematiko ravnanja z biološkimi odpadki.

Nove razvojne priložnosti v kmetijstvu

V kmetijstvu lahko za proizvodnjo biometana uporabimo rastlinsko biomaso iz naknadnih posevkov po spravilu glavnih kultur, travno biomaso s trajnih travnikov, živinska gnojila (gnojevko in hlevski gnoj) ter žetvene ostanke, kot sta slama in koruznica. Proizvajamo ga izključno iz surovin, ki niso namenjene prehrani ljudi ali krmi živali, hkrati pa izpolnjujejo stroge trajnostne zahteve evropske zakonodaje.

Shutterstock

Anaerobna obdelava živinskih gnojil prinaša številne okoljske, kmetijske in gospodarske koristi. Med drugim pomembno zmanjša emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo pri skladiščenju gnojevke in gnoja, izboljša kakovost gnojil ter zmanjša neprijetne vonjave.

Ker ogljikov dioksid, ki nastane pri uporabi biometana, izvira iz predhodno vezanega ogljika v biomasi, se biometan uvršča med nizkoogljične oziroma podnebno nevtralne vire energije.

Ključna vloga pri razogljičenju ogrevanja

Ogrevanje prostorov in priprava tople vode predstavljata največji delež porabe energije v slovenskih gospodinjstvih. Razogljičenje tega področja je zato eno največjih energetskih in družbenih izzivov prihodnjih let.

Biometan omogoča postopno in izvedljivo razogljičenje ogrevanja. Uporabljati ga je mogoče v obstoječih plinskih kotlih in ogrevalnih sistemih, kar gospodinjstvom omogoča zmanjševanje ogljičnega odtisa brez velikih in zahtevnih investicij v zamenjavo ogrevalnih naprav.

Obstoječe plinovodno omrežje v Sloveniji je tehnično v celoti prilagojeno distribuciji biometana in ima zadostne zmogljivosti, zato dodatna vlaganja v infrastrukturo praviloma niso potrebna.

Shutterstock

Biometan je pomemben dejavnik energetske samooskrbe

Slovenija ima zaradi razvite kmetijske dejavnosti in razpoložljivosti organskih odpadkov pomemben potencial za proizvodnjo biometana. Razvoj tega sektorja bo prispeval k večji energetski neodvisnosti države ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Hkrati lahko gospodinjstvom omogoči postopno in stroškovno vzdržno razogljičenje ogrevanja.

Proizvodnja potrebuje spodbudno odločevalsko okolje

Slovenija ima vse pogoje za razvoj pridelave biometana, ključno pa bo, da ta potencial prepoznamo tudi v konkretnih energetskih politikah in ukrepih.

Za izkoriščanje tega potenciala bodo ključni stabilno regulativno okolje, ustrezne spodbude za investicije in obratovanje proizvodnih naprav ter pospešeno vključevanje biometana v prenosno in distribucijska plinovodna omrežja, ki tako ostajajo pomembna infrastruktura zelenega energetskega prehoda.

Vsebino omogoča Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina

Shutterstock