Maros d.o.o.

Stene niso zgolj ozadje, temveč prvi element, ki ga oko zazna ob vstopu v prostor, in hkrati zadnji vtis, ki ostane v spominu, ko odidemo. Leto 2026 prinaša paleto, ki ne kriči po pozornosti, temveč šepeta in prav v tej zadržanosti se skriva njena moč.

Gozdna zelena kot nova klasika

Temna gozdna zelena, odtenek, ki ga poznamo iz globokih smrekovih gozdov, se tiho seli iz elegantnih knjižnic in odvetniških pisarn v stanovanja mladih družin, kjer služi kot ozadje za večerna druženja in jutranje rituale. Ta barva ima nekaj, česar siva kljub desetletjem priljubljenosti nikoli ni imela, in to je duša, ki prostoru vdihne življenje brez teatralnosti.

Ob gozdno zelenih stenah svetlo pohištvo zažari na povsem nepričakovan način, saj sedežne garniture v peščenih ali bež odtenkih, ki bi ob beli podlagi delovale povsem običajno, tu nenadoma dobijo globino in značaj. Materiali, ki se ob tej barvi najbolje obnesejo, so svetel hrastov les, surov lan in krtačena medenina, medtem ko bi temni oreh prostor preveč obtežil in mu odvzel zračnost. Kar zadeva razsvetljavo, se velja izogibati hladnim žarnicam, saj topla svetloba poudari zelenkaste podtone in prostor ohranja prijeten tudi pozno v noč, ko naravna svetloba že zdavnaj izgine.

Občutek, ko vstopite v tako sobo po napornem delovniku, je težko opisati z besedami, a najbližja primerjava bi bila ta, da se usedete na gozdno jaso, kjer napetost popusti in ramena se končno sprostijo. Rastlina z velikimi, mesnatimi listi, postavljena v kot ob sedežni garnituri, zaključi celoto na način, ki deluje hkrati premišljeno in povsem naraven.

Maros d.o.o.

Maslena rumena za jutranje svetlobe

O rumeni imamo pogosto napačne predstave, saj jo preveč povezujemo s kričečimi otroškimi sobami ali z akcijskimi znaki v trgovskih središčih, a maslena rumena je nekaj povsem drugega. Mehka in skoraj kremna, ta barva prostor napolni s svetlobo tudi v dneh, ko zunaj dežuje že tretjič zapovrstjo in se zdi, da se sonce nikoli več ne bo prikazalo.

Kuhinje v tem odtenku postanejo prostori, kjer se človek rad zadržuje dlje, kot bi bilo nujno, ne le zato, da skuha jutranjo kavo, temveč zato, da posedi ob oknu še deset minut in opazuje, kako svetloba pada na delovne površine. Maslena rumena se čudovito poda z belim marmorjem in svetlim jesenovim lesom, medtem ko kromirani dodatki delujejo prehladno in razbijejo toplino, ki jo ta barva tako velikodušno ponuja. Namesto sijočega kroma izberite mat zlato ali antično medenino, ki bosta dopolnila celoto brez tekmovanja za pozornost.

Pri umetni osvetlitvi velja biti še posebej pozoren, saj ta barva pod toplo LED svetlobo zacveti in razkrije vso svojo mehkobo, pod hladno pa postane skoraj zelenkasta, kar je videti neprijetno in poceni. Pozimi, ko je zunaj vse sivo in mokro, maslena rumena v kuhinji dvigne razpoloženje na način, ki ga je težko doseči s katerimkoli drugim odtenkom, in ni naključje, da so skandinavski oblikovalci, ki se s pomanjkanjem svetlobe spopadajo pol leta, vedno znova posegali prav po tej barvi.

Terakota za značaj in toplino

Terakota ni barva za tiste, ki se radi skrivajo v množici, saj zahteva malo poguma in precej samozavesti, a tistim, ki si jo upajo izbrati, vrne stokratno. Zemeljski ton pečene gline prinaša v prostore mediteransko toplino brez kičastih dodatkov in asociacij na počitniške apartmaje.

Presenetljivo je, kako dobro se ta barva ujema s sodobnim pohištvom čistih linij, saj kavč v naravnem lanu ali fotelj v usnju brez odvečnega okrasja ob terakota steni delujeta, kot da sta bila vedno tam. Ena stena v tem odtenku povsem zadošča, saj bi celoten prostor deloval utesnjujoče in preveč intenzivno. Temni orehov les je tu idealen spremljevalec, prav tako mat črni kovinski dodatki in ročno tkane tekstilije z vidno strukturo, medtem ko se velja izogibati sijočim površinam, ki bi razbile zemeljski značaj te barve.

Počivalnik v nevtralnem tonu, postavljen ob tako steno, postane kotiček, ki ga boste težko zapustili, še posebej med zimskimi meseci, ko zunanja sivina pritiska na okna. Občutek je podoben objemu, in če dodate še pleteno odejo ter skodelico toplega čaja, bo zunanja meglena sivina izgubila vso moč nad vašim razpoloženjem.

Sivkasto modra za brezčasnost

Nekateri jo imenujejo francoska siva, in čeprav ime ni povsem natančno, saj gre za ton med sivino in zbledelo modro, dobro zajame njen izvor in duh. Ta barva se je ohranila na stenah pariških stanovanj skozi stoletja in nikoli ni šla iz mode, kar pove nekaj o njeni trajni privlačnosti.

Njena največja moč je v sposobnosti, da povzdigne vse, kar stoji pred njo, saj pohištvo iz različnih obdobij, podedovani kosi poleg sodobnih kosov, ob njej sobiva brez trenja in deluje, kot da pripada skupaj. Bel marmor, pepelnato siv les in krtačeno srebro so materiali, ki se tu najbolje obnesejo, ta barva pa prenese tudi hladnejše kovinske dodatke, celo krom, ki bi v kateremkoli drugem kontekstu deloval sterilno.

Po napornem delovniku je vstop v prostor s sivkasto modrimi stenami kot potop v mirno vodo, saj se živčni sistem umiri in misli se upočasnijo. Počivalnik v globokem žametu ob taki steni postane točka, kamor se oko vedno vrne, blazine v gorčičnih ali rjavih tonih pa dodajo ravno prav toplote, da prostor ne postane prehladen.

Topla bela kot varno zatočišče

Bolnišnična bela je bila napaka devetdesetih let, ki se je zavlekla predaleč v novo tisočletje, a topla bela, kremna in z nežnim podtonom rumene ali rožnate, je nekaj povsem drugega. Stare hiše imajo tako belo na stenah, ki so skozi desetletja vpile dim, svetlobo in vse tisto, čemur pravimo življenje.

V kuhinji topla bela deluje kot platno za vse ostalo, saj zelenje na polici, bakreni lonec in šopek rož na mizi pridejo do izraza brez tekmovanja s stenami. Ta odtenek se najlepše poda z naravnimi materiali, kot so surov les, lanene tkanine in ročno izdelana keramika, medtem ko so mat zlati ali medeninasti dodatki zmagovalci med kovinami. Prav zato so kuhinje v tej barvi tako priljubljene že desetletja.

Prostor kot celota

Nobena barva ne bo delovala v prostoru, ki je prenatrpan s predmeti, saj stene potrebujejo praznino pred seboj, da sploh pridejo do izraza. Sedežne garniture določajo ritem prostora in če so prevelike, ga zatrpajo, če so premajhne, pa pustijo neprijetno praznino. Preizkusite barvne vzorce na steni in jih opazujte ob različnih urah ter ob različnem vremenu, saj se prava barva nikoli ne vsili, temveč se preprosto ujame z vašim ritmom in šele takrat prostor zares postane dom.

 Naročnik: Maros.si