Pri bolnikih z astmo je nočni kašelj pogosta težava, ki kar 61 odstotkom astmatikom krati nočni spanec. Simptomi se lahko ponoči poslabšajo, vključno s kratko sapo in piskanjem v pljučih. Obstajajo različne teorije, zakaj se stanje poslabša prav ponoči.
Ena od njih pravi, da se raven stresnega hormona kortizola spreminja prav prek noči in tako vpliva na dihalne poti. Po polnoči je dihanje najpočasnejše, kar povzroči manj učinkovit prenos kisika v krvni obtok in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa prek pljuč. Poleg tega je spalnica pogosto prostor, ki lahko sproži simptome astme. Problematične so predvsem pršice v posteljnini, žimnicah, plišastih igračkah, preprogah in zavesah.
Artritis
Artritis je avtoimunska bolezen, ki prizadene številne organe in tkiva, še posebej sklepe. Tako povzroča bolečine in vnetja hrustanca, kosti in sklepov. Dolga obdobja počitka, kot je spanje, lahko bolečino še poslabšajo. Najbrž je vzrok v tem, da sklepi postanejo preobremenjeni z odvečno tekočino, ki se začne nabirati, ko so sklepi dlje časa nepokretni. Tekočina je sicer vedno prisotna, a jo telesni mehanizmi odplaknejo in se ne nabira v večji količini. Ponoči pa se proces odvajanja upočasni, kar vodi do togosti in bolečine, ki lahko bolnike zbudi.
Zgaga
Vračanje želodčne kisline v grlo je pogosta težava, ki pesti nekatere ljudi predvsem ponoči in povzroča pekočo bolečino v grlu. To se zgodi, ko mišični obroč sfinkter na spodnjem koncu požiralnika ne tesni dobro in vsebino iz želodca spušča nazaj v zgornji del prebavnega trakta. Mišica zapiralka ni nujno okvarjena, a pride do slabega tesnjenja, ki so mu bolj izpostavljeni kadilci in nosečnice, saj nosečniški hormoni sproščajo mišice v telesu.
Pogosto se težava pojavi tudi pri ljudeh, ki pojedo velike količine hrane ali imajo prekomerno telesno težo, saj se tudi v tem primeru pojavi zmanjšanje napetosti mišice zapiralke. Zaradi gravitacije se stanje ponoči poslabša, saj se vsebina želodca lažje sprosti in zlije v grlo. Pomaga že, če se uležete na bok in glavo podložite z blazino, s tem zakon gravitacije obrnete v svojo korist.
Prehlad
Številni ljudje pravijo, da se simptomi virusne okužbe, kot je prehlad ali herpes, ponoči poslabšajo. Ni jasno, zakaj se bolečine ob herpesu ponoči povečajo, a morda je vzrok povezan z ravnjo nevrotransmiterjev – kemikalij, ki prenašajo signale od nevronov do celic – in hormoni, ki so vključeni v dojemanje bolečine in se ponoči povišajo. Pri prehladih pa je pojasnilo bolj jasno: poravnane dihalne poti omogočajo, da se sluz in tekočina iz pljuč redno čistita v grlo. Ta proces pa je manj učinkovit, ko ležimo horizontalno, kar izzove kašelj in zamašene dihalne poti.
Bolezni srca
Okoli polovica smrti zaradi srčnega napada nastopi že uro po napadu. Ti se najpogosteje pojavljajo v zgodnjih jutranjih urah. Zgodnji jutranji srčni napadi so povezani s trombociti v krvi, ki v nočnih urah postanejo bolj lepljivi in so bolj nagnjeni k nastanku strdka. Verjetno je vzrok za to v nočnem postu ali hormonskih spremembah, ki se zgodijo ponoči.
Znanilci migrene
Eden najbolj bolečih tipov glavobola je zagotovo hortonov glavobol, ki se tipično pojavi okoli druge ure ponoči. To so izjemno boleči glavoboli, ki se pojavljajo ob enakih urah ponoči. Tako so boleči, da jim včasih rečemo tudi samomorilski glavoboli, saj si ljudje, ki jih imajo, v tistem trenutku pogosto dobesedno želijo, da bi umrli.
Eden najbolj bolečih tipov glavobola je zagotovo hortonov glavobol, ki se tipično pojavi okoli druge ure ponoči.
V resnici kar 50 odstotkov ljudi, ki trpijo za migrenami, najprej izkusi hortonove glavobole in pravi, da jih glavobol pogosto zbudi iz nočnega spanca. To je lahko povezano s cikli spanja; ko se spanec iz cikla globokega spanca prevesi v fazo REM, se običajno pojavi glavobol. Površina na dnu možganov, poznana kot možgansko deblo, sodeluje pri urejanju ciklov spanja, hkrati ima pomembno vlogo pri migrenah.
V raziskavah so ugotovili, da zgodnja faza migrene izvira iz hipotalamusa, ki je v možganskem deblu. Dobro znano pa je, da migreno običajno sprožajo sprožilci, kot so preskakovanje obrokov, nekatera živila, močna svetloba ali utripajoče luči. Na žalost na nekatere sprožilce, kot so spremembe vremena, ne moremo vplivati, a nekaterim se lahko izognemo. Pomagajo tudi nekatera zdravila, kot so antidepresivi, betablokatorji in antihistamini. Zadnjih nekaj let se proti kroničnim migrenam uporablja tudi botoks.
