Po drugi strani pa lahko nevaren sev virusa zaradi pljučnice v enem dnevu umori priletno, oslabljeno osebo. S pljučnico torej ni šale! Vnetje pljučnega tkiva po navadi povzroči okužba z mikrobi, se pravi kakšna bakterija ali virus, redkeje ga povzroči kemična okvara zaradi vdihane tekočine ali plina, kot je klor. Od vzroka in od splošnega zdravstvenega stanja bolnika je odvisno, kako pljučnica poteka, kako človeka prizadene in kako se konča. Nevarnejše so kajpak virusne pljučnice, ki se ne odzivajo na antibiotike; te povzročijo polovico vseh smrti zaradi te bolezni, medtem ko jih razvpita bakterija pnevmokok povzroči le pet odstotkov. Eden od vzrokov, da se tudi v razvitih državah v povprečju kar tretjina pljučnic konča s smrtjo, je, da je pljučnica pogosto zaplet kakšne druge bolezni, ki je bolnika hudo oslabila.
Premladi ali prestari?
V razvitih evropskih državah na leto zboli za pljučnico od enega do pet ljudi na tisoč prebivalcev. V približno 20 odstotkih pa je bolezen tako huda, da je potrebna hospitalizacija. V Sloveniji se vsako leto zaradi pljučnice v bolnišnicah zdravi dva tisoč bolnikov. Bolj verjetno bodo dobili pljučnico in bodo zaradi nje zelo oslabljeni tisti, ki so mlajši od dveh let ali stari več kot 75 let, imajo kronično pljučno bolezen, kot je astma, ali kronično bolezen, kot sta kronični revmatoidni artritis in pomanjkljivo delovanje ledvic, bolj ogroženi ste tudi, če kadite ali pretirano pijete.
Zdravljenje doma
Ljudje z oslabljenim imunskim sistemom pljučnico prebolevajo v bolnišnici, saj lahko postane smrtno nevarna že v nekaj urah. Najboljše zdravljenje virusne ali bakterijske pljučnice doma pa je počitek, kot ob prehladu, ter uživanje veliko tekočine in lahke hrane. Če ste sicer zdravi in še vedno pri močeh, boste pljučnico preboleli v dveh do treh tednih, kadilci pa lahko okrevajo tudi več mesecev.
