Ob razširjenosti gripe v teh dneh na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) navajajo ključna priporočila za zmanjšanje tveganja. Med njimi je tudi vsakodnevno gibanje na svežem zraku. "Če ni časa za sprehod v naravi, vsaj del poti med domom in vrtcem, šolo, službo ali ob manjšem nakupu v trgovini prehodimo peš. Še bolj koristen je vsakodneven krajši sprehod v naravi in kakršenkoli šport, ki zboljšuje splošno telesno pripravljenost in s tem krepi naš imunski sistem," priporočajo na inštitutu. Ob tem sicer opozarjajo, da pretiravanje s telesno aktivnostjo ni priporočljivo. Kot navajajo na inštitutu, naj bo prehrana uravnotežena in dovolj bogata z vitamini iz sadja in zelenjave. Po njihovih navedbah ni dokazov, da prehranski dodatki, ki vsebujejo večje od priporočenih količin vitaminov ali mineralov, dejansko zmanjšujejo tveganje za gripo ali drugo akutno okužbo dihal. Prav tako priporočajo opustitev kajenja ter izogibanje zakajenim in slabo prezračenim prostorom. Prostore je treba večkrat prezračiti še posebej, če se v njih zadržuje več oseb, kot denimo v vrtcih, šolah in pisarnah. Ob tem tudi navajajo, da so dihala kadilcev bolj podvržena akutnim okužbam, infekcije so po poteku dolgotrajnejše in dodatno poslabšajo dihalno funkcijo kadilca.
Izogibanje okolij, kjer se zbira veliko ljudi
Dojenčkov v sezoni prehladnih obolenj po opozorilih inštituta ne vodimo v nakupovalne centre, kjer je veliko ljudi in s tem tudi večja možnost, da se okužijo in zbolijo. Okolij, kjer se zbira veliko ljudi in so tesno skupaj, naj se izogibajo vsi, ki jih respiratorne okužbe bolj ogrožajo, predvsem tisti z okrnjenim imunskim sistemom, svetujejo. Kot so pojasnili, se virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, prenašajo ob kihanju, kašljanju, glasnemu govorjenju na razdalji do enega metra. To pomeni, da moramo biti za prenos respiratornih virusov blizu okuženega, da se nalezemo. Še bolj pogost je posreden prenos, preko onesnaženih površin. Tako na primer bolnik kašlja, smrka in si ob tem pokrije usta ali nos z dlanjo, nato se dotakne kljuk ali drugih držal in jih tako onesnaži s kužnimi izločki. Oseba, ki se bo onesnaženih površin dotaknila, bo prenesla virus na svoje roke in iz rok na obraz (ustnice, nosno sluznico, očesno veznico) ter tako prejela virus. Zato je izjemno pomembno pogosto umivanje rok z milom in vodo, poudarjajo na inštitutu.
Higienska navodila za bolne
Med higienskimi navodili za tiste, ki so že zboleli, je tako tudi kašljanje v rokav, papirnate robčke pa je treba po uporabi odvreči v koš za smeti in jih ne odlagati na druge površine, pojasnjujejo na inštitutu. Bolnik z gripo ali drugo akutno okužbo dihal naj se izogiba tesnejših stikov z drugimi, dokler ima vročino, močno kašlja in smrka. Prav tako naj ne uporablja istega pripora, kozarcev in brisač kot drugi družinski člani, da jih ne okuži. Tovrsten bolnik mora biti še posebej pozoren v družinah, kjer so dojenčki, nosečnice ali bolniki s kroničnimi boleznimi. Odsvetovani pa so mu obiski bolnišnic ali družin z dojenčkom, saj obstaja precejšnje tveganje za prenos okužbe na malčka in druge družinske člane. Na inštitutu cepljenje proti gripi priporočajo zlasti skupinam s povečanim tveganjem za težek in zapleten potek infekcije, torej starejšim od 65 let in bolnikom s kroničnimi boleznimi.