Biodinamični nasveti za začetek vrtnarske sezone

Kmalu se bo začela nova sezona na domačem vrtu. Marsikdo si želi na domačih gredah ali njivi pridelati čim kakovostnejše, zdrave pridelke, polne hranil.

Maja Klemen Cokan, svetovalka za kmetijstvo pri KGZS – Zavodu Celje, na območni enoti Žalec, doma vrtnari po biodinamični metodi. Razložila nam je, kako naj se začetniki lotijo biodinamičnega vrtnarjenja, priprave vrtnih tal, setve in sajenja po setvenem koledarju Marie Thun, zastiranja tal in drugih opravil brez kemije.

Preberite tudi:

»Prepričana sem, da so semena in sadike z ekološkim certifikatom ali certifikatom Demeter temelj kakovostnega vrtičkanja in kmetovanja. Seveda če so spomladi položena v zemljino z dobro kondicijo, ki ima visok delež organske snovi; torej v bogata mikrobiološka tla, ki so zračna in niso zbita, s čim manj ostanki kemično-sintetičnih hranil in fitofarmacevtskih sredstev.

Danes bi najbrž svetovala, da si pripravijo kar lastne sadike, kupijo ekološki substrat ali pripravijo svoj substrat iz neoporečnih komponent, kot so krtine, vrtna zemlja, kompost, šota in zeolit. Pred začetkom pomladi prav tako svetujem zimsko škropljenje z biodinamičnim preparatom gnoj iz roga,« je za začetek povedala Maja Klemen Cokan, članica Društva Ajda Štajerska in Zveze biodinamikov Slovenije.

Ne jezite se, če imate poln travnik krtin – ta zemlja je fino zrahljana in jo lahko uporabite kot substrat za vzgojo domačih sadik.

S tlemi bodite nežni

»Spomladi pripravimo vrtna tla le z zelo plitkim lopatanjem ali plitko strojno obdelavo, največ deset centimetrov v globino, da obdržimo v tleh vlago in živ kapilarni sistem. Najbolje je, da vrtna tla, pa tudi tla na večji njivi, minimalno obdelamo. Obračanje zemlje ni priporočljivo, po biodinamični metodi pa se jo je s kakovostnim kompostom pognojilo že jeseni. Preperel kompost ali glistine so se namreč morale vgraditi že v času zemeljskega vdiha, ker sicer motijo procese v prsti in posredno v rastlinah.«

Če boste vseeno gnojili, uporabite dobro preperel kompost

»Spomladi zemlja že izdihuje, zato se takrat vrtnih tal ne gnoji! Če ne gre drugače, se uporablja kvečjemu kompost, ki je prepereval dve leti. Spomladi gnojenje ni priporočljivo, ker mikroorganizmi predelujejo organsko snov v dveh fazah.

V prvi fazi gre za razgradnjo organske snovi do humusa, v drugi fazi pa z razgradnjo humusa mikroorganizmi sproščajo hranila v vodo. Če se začne razgradnja jeseni, je to v redu, če se začne spomladi, pa ne. Če gnojimo jeseni, se prva faza že opravi in spomladi poteka druga faza. Kadar gnojimo spomladi, pa skupaj potekata obe fazi.

Zaradi tega nastaja dvojna škoda, tako z vidika vlage, ki ne koristi rastlinam, temveč procesom, kot z vidika mikroorganizmov, ki se dvigujejo na rastline, namesto da bi delovali v tleh. Zato je treba dobro poznati kozmične ritme, jih razumeti in upoštevati. Treba je tudi poznati razliko med kakovostjo navadnega komposta in komposta, ki je prepariran z biodinamičnimi preparati, to je z rmanovim, kamiličnim, koprivnim, hrastovim, regratovim in baldrijanovim, ter seveda vedeti, da se kompost po vrtnih tleh trosi jeseni.«

Spomladi gnojenje ni priporočljivo. Če ne gre drugače, gnojite le s kompostom, ki je prepereval vsaj dve leti.

Pripravek iz kravjega gnoja za več korenin

V biodinamičnem vrtnarjenju prisegajo na metodo, s katero spomladi čim bolj oživijo in izboljšajo vrtna tla. »Do trikrat pred setvijo ali saditvijo na načrtovano poljino škropimo biodinamični preparat 500, naj bo na vrtu ali polju, zadostuje 40 litrov na hektar. Rastline se bodo bolje povezale s silami zemlje in naredile več korenin. To jim bo vsestransko koristilo, tako v sušnem obdobju kot pri količini pridelka in velikosti plodov. Korenine rastlin pa bodo organska substanca za naslednji posevek, za večjo zračnost in odpornost proti tlačenju.«

Slovenija

Pustno rajanje v Cityparku s Fehtarji, z Damjano Golavšek in Niko Zorjan

Pripravimo ga lahko sami, gre za biodinamično škropivo gnoj iz roga: eno uro vrtinčimo 120 gramov žlahtnega kravjega gnoja v 40 litrih vode, količina zadošča za en hektar – to je deset tisoč kvadratnih metrov površine.

Škodljivce odslovimo z meditacijo

S škodljivci na vrtu in njivi biodinamiki najraje opravijo kar z meditacijo v času od 15. januarja do 15. februarja, ker so takrat njihove duše najbolj izpostavljene »pogovoru«, smo izvedeli od sogovornice. Ker pa smo to obdobje ravno za las zgrešili, se lahko pred škodo zaradi škodljivcev obvarujemo tudi s homeopatsko metodo. V biodinamičnem Društvu Ajda si pomagajo s pripravkom v potenci D8, ki ga tri dni zapored škropijo proti večeru. Proti škodljivcem na rastlinah škropijo rastline, proti škodljivcem na zemlji pa zemljo.

Korenje in čebula, to sta lepi par

Na vrtu rastline v posevkih ali zasaditvah kombinirajmo tako, da bodo rasle v dobrem sosedstvu. Pomagajmo si s tabelami dobrih sosedov med vrtninami. »Korenje naj raste med čebulo, ognjič posadimo med zelje, česen med jagode. Vsekakor ne bomo zgrešili, če bomo posejali pasove cvetnic med posamezne vrste, na koncu ali na začetku njiv ali trajnih nasadov. Skratka, krepimo pestrost barv cvetov, v kateri bodo uživale žuželke.«

Zastirke niso samo modne, ampak tudi nujne

V vrtnarjenju in pri kmetovanju začnimo iskati srečo ter razkošje v preprostosti.

Na sonaravnem vrtu upoštevajmo še nekaj osnovnih zakonitosti. »Tla na vrtu naj ne bodo nepokrita – ali pa le za zelo kratek čas. Prekrijemo jih lahko z zastirko ali živim zelenjem. Popolnoma opustimo kemično-sintetična hranila in kemično- sintetična zdravila ali t. i. fitofarmacevtska sredstva. Med rastjo rastlin poskrbimo, da bodo preskrbljene z vodo, da je prst organsko bogata in rodovitna, da sta v tleh prisotna zrak in primerna toplota. Zadnja leta ugotavljamo, da je koristno tudi senčenje vrtnin pred premočnimi sončnimi žarki.«

Biodinamični preparati, ki jih lahko izdelamo sami

Že spomladi lahko izboljšamo vrtna tla z nekaterimi biodinamičnimi pripravki in čaji. Maja Klemen Cokan nam je pojasnila, po kakšnem postopku jih lahko pripravimo. Za pravilno pripravo se je sicer najbolje pridružiti enemu od biodinamičnih društev Ajda po Sloveniji, še posebej če ste začetnik v biodinamičnem vrtnarjenju.

Škropivo gnoj iz roga (preparat 500): pripravimo z enournim vrtinčenjem 120 gramov tega žlahtnega gnoja v 40 litrih vode, količina zadošča za en hektar – to je 10.000 kvadratnih metrov površine.
Škropivo preparat iz kravjeka po Mariji Thun: pripravimo z 20-minutnim vrtinčenjem 250 gramov plemenitega komposta v 40 litrih vode, kar tudi zadošča za en hektar. »Škropi se na pognojeno in nezeleno površino, po mulčenju ali pokošenem travniku, da se spodbudi in pospešuje pretvorba življenja v tleh. Škropivo izboljšuje strukturo tal in potencial za večje pridelke ter krepi in dopolnjuje delovanje biodinamičnih kompostnih preparatov in preparatov za škropljenje 500 in 501.«

Škropivo, ki bo izboljšalo vrtna tla, lahko pripravimo sami.

Na poletno pripeko razmišljajte že ob sajenju

Maja Klemen Cokan še dodaja: »Zavoljo ožigov na rastlinah in drugih težav zaradi vročine se ljudje že logično obnašajo in z rastlinami zasajajo zahodni del vrta ob hiši. Vzdolž njiv, ki so v smeri sever–jug, posadimo linijo visokih rastlin, da ščitijo druge rastline pred popoldanskim soncem in pripeko.

V ta namen lahko sadimo industrijsko konopljo. Na primer, na zahodni strani njive posadimo konopljo, da senči solato, čebulček in druge vrtnine, ki so posajene na vzhodnem delu njive. Namesto konoplje lahko za senčenje posadimo visoki fižol, koruzo, drevje in podobno, kar ščiti pred žgočim popoldanskim soncem in meče senco proti vzhodu, na naše kulturne rastline. Tako senčenje ni primerno le za biodinamično, temveč za vsako obliko kmetovanja.

Za senčenje rastlinjakov se poleti uporabljajo tudi 80-odstotne mreže vsaj na vrhu ali na zahodni strani rastlinjaka. Protitočne mreže, za primerjavo, so desetodstotne in jih zasledimo preko nasadov ter se čez zimo zložijo. Na njivah se uporablja 30-odstotne mreže, ki se jih polaga neposredno čez rastline.«

Zeolit in biooglje za izboljšanje tal, da ali ne?

»Zeolit je originalna kamnina vulkanskega nastanka, stara 30 milijonov let, in jo zato priporočam. O oglju, pri katerem ne poznam izvora, četudi na vrečki piše bio, papir pač prenese vse, se ne morem opredeliti. Poznam primere deponiranja in rabe iz vprašljivih komponent, zato sem pri tem še previdnejša. Četudi je pri oglju materija uničena na visokih temperaturah, ga ne priporočam, tudi zaradi visokih temperatur,« odgovarja strokovnjakinja.