Priznajmo, da je veliko lažje in lepše delati v okolju, ki je obdano z zelenjem. A nekaterim, naj se še tako trudijo, vzgoja rož ne uspeva najbolje. Vrtnarji in floristi so tako predlagali nekaj vrst, ki jih lahko gojite brez posebnega truda.
Potos ali hudičev bršljan
Potos je slovenska stanovanja pogosto krasil v 90. letih prejšnjega stoletja, nato pa je njegovo zelenje počasi izrinila orhideja. Prepoznamo ga po srčastih listih, ki so lahko obarvani vse od temno zelene do skoraj bledo rumene. Je vrsta, ki se zelo hitro razraste. Vzpenjavka, ki bo zagotovo zrasla, če ji boste le dali priložnost. Razširila se bo tudi po palici ali steni. Lahko pa jo postavite na višjo polico in pustite, da se padajoče spušča.
Ko začnejo veneti, je čas za zalivanje. Že ob manjši količini vode si bodo hitro opomogli.
Kako jo zalivati? Dovolj bo, če se ravnate po njenih listih: ko začnejo veneti, je čas za zalivanje. Že ob manjši količini vode si bodo hitro opomogli. Dopustite, da se prst v loncu posuši. Sicer pa rastlino čez zimo zalivamo na štirinajst dni, poleti enkrat na teden.
Nekateri potos poznajo tudi pod imenom hudičev bršljan; ena izmed pozitivnih lastnosti je, da ga ogrevanje ne moti, vseeno pa ni prav priporočljivo, da stoji ob radiatorju. Potrebuje svetlobo, a naj ne bo izpostavljen soncu. Preživi pa tudi v slabih svetlobnih pogojih.
Vrvnica ali taščin jezik
Tudi vrvnica ali taščin jezik, kot jo nekateri poznajo, velja za najbolj strpno sobno rastlino. Nekateri jo imenujejo sanseverija. Ima skoraj skulpturalno obliko, ki še posebno pritegne pogled, če postavimo drugo ob drugo dve ali več rastlin. Je odporna vrsta, ki bo preživela marsikaj.
Najbolj uspeva v svetlem okolju, a je kljub temu ne izpostavljajte neposrednemu soncu, zlasti ne v toplem delu leta. Pozimi jo lahko pustite na okenski polici, poleti jo prestavite raje nekam v notranjost. Tudi pri vrvnici naj se prst med enim in drugim zalivanjem izsuši. Listi pa se bodo, ko bodo potrebovali vodo, nagrbančili po sredini. Takrat jo le zalijte. Pozimi bo dovolj, da jo zalivate na 14 dni, poleti pa približno enkrat na teden.
Zamija v večini domov
Zamija je trendovska rastlina predvsem v zadnjih desetih letih, opazimo jo lahko v marsikaterem stanovanju in pisarni. Priljubljena je predvsem zaradi svoje prilagodljivosti, preživela bo namreč tudi, če bo svetlobe premalo in jo boste pozabili zalivati. Za rastlino vseeno skrbite po svojih najboljših močeh; ni zahtevna in vam bo hitro hvaležna.
Ne izpostavljajte je neposrednemu soncu, poleti jo odmaknite od oken, ki so močno obsijana. Prst naj se med enim in drugim zalivanjem izsuši; dovolj bo, če jo boste zalili na dva oziroma tri tedne. Zamija vam bo svoje počutje sporočila tudi s spuščanjem ali dviganjem dolgih listov oziroma stebel. Tako boste hitro prepoznali, kdaj potrebuje vodo.
Pozimi bo morda potrebovala nekaj več vlage, saj je problematično ogrevanje, ki osušuje zrak, a vseeno brez skrbi, saj tudi suh zrak dobro prenaša. Kljub vsemu pa je ne postavljajte tik ob grelno telo. Občasno ji lahko privoščite vlaženje zraka oziroma jo popršite po listih.
