Bodeča dobrota

Hitro v bližnji gozd po sladke jesenske plodove narave

Mare Koren
13. 10. 2024, 09.08
Deli članek:

Jesen je čudovit letni čas, saj nas obdari s številnimi sadovi z domačega vrta, iz sadovnjaka, pa tudi gozd nam postreže z obilico okusnih plodov. Nikar ne pozabimo na kostanje, ki so jeseni nepogrešljiv del kuhinje, tako kuhani, pečeni ali pripravljeni v številnih drugih receptih.

Dreamstime
Kostanj ne vsebuje nevarnega glutena, zato je primeren za alergike in intolerantne na gluten.

Jesen je čas, ko nas iz bodečih kapic pozdravijo rjavi možički – kostanji. Ti so v veselje vsem gobarjem pa tudi otrokom in odraslim, ki okusne plodove nabirajo med sprehodom po gozdu. Naj povemo, da kostanj velja za zakladnico fitokemikalij, vitamina A in vitaminov skupine B, med katerimi najdemo niacin, tiamin, folno kislino in riboflavin. Prav tako v kostanju najdemo veliko mineralov, med njimi kalija, fosforja, mangana, kalcija, železa in še bi lahko naštevali. Nikar ne pozabimo, da je vsebnost maščob zelo nizka, medtem ko je nasitna vrednost precej visoka.

Koristen za holesterol in srce

V kostanju najdemo veliko antioksidantov, ki koristijo telesu in so znani po tem, da znižujejo raven povišanega holesterola. Znano je, da na holesterol koristno vplivajo mononenasičene maščobe iz kostanja. Z rednim uživanjem se zmanjša tveganje za številne srčno-žilne bolezni. Pomemben vpliv na to imajo predvsem maščobne kisline omega 3, ki jih najdemo v kostanju, za zaščito srca pa poskrbijo različni antioksidanti. Naj povemo še, da kostanj odlično vpliva na naravno zniževanje previsokega krvnega tlaka, pri čemer gre zasluga predvsem kaliju.

Ublažite vnetja v telesu

Kostanj ima močno protivnetno delovanje, kar pomeni, da vam bo z rednim uživanjem uspelo omiliti tudi vnetne procese v telesu ter zmanjšati možnost razvoja resnejših kroničnih bolezni. Podobno kot vnetja so nevarni še prosti radikali, ki lahko privedejo do razvoja rakavih obolenj. V kostanju se namreč skriva obilica antioksidantov, ki bodo nevtralizirali proste radikale.

Kako ga skladiščimo

Kostanj lahko sicer shranimo v kleti, kjer bo zdržal tudi do tri tedne, če sta vlažnost in temperatura prava. Če ga boste shranili pri temperaturi okoli nič stopinj in vlažnosti okoli 80 odstotkov, bo zdržal tudi tri mesece. Lahko ga shranite v hladilnik, kjer bo počakal dober mesec, sicer pa kuhanega porabite v največ petih dneh. Lahko ga tudi zamrznete. Zdrave plodove operite in posušite, lupino pa po sredini prerežite, da se bodo kasneje lažje spekli oziroma skuhali. Bodite pozorni, da ne zarežete notranje tanke lupinice, sicer se lahko jedra drobijo. Nič ne bo narobe, če kostanjev ne boste prerezali, le pred peko jih vsaj 12 ur prej vzemite iz skrinje in primerno zarežite, da ne bodo počili.

Dreamstime
Kostanjevi marmeladi po želji dodajte še vaniljo ali vaniljev sladkor in nekaj cimeta.

Brezglutensko živilo z visoko vsebnostjo vlaknin

Kostanj je primeren tudi za vse tiste, ki so alergični ali intolerantni na gluten. Zato je jesen pravi čas, da iz njega naredijo moko in ostale pripravke, ki jim bodo omogočali varno uporabo v kuhinji. Nikar ne pozabimo, da je kostanj bogat z vlakninami. Te so še kako pomembne za zdravo in normalno delovanje našega prebavnega sistema, prav tako ugodno vplivajo na delovanje srca in holesterol.

Pripravite kostanjevo moko

Kostanjevo moko lahko pripravite sami, le nekaj potrpljenja in časa potrebujete. Surove plodove olupite in razporedite na pekač ali pladenj. Najbolje bo, da ga sušite na stari peči ali na radiatorjih, lahko pa tudi v pečici ali aparatu za sušenje sadja. Ko bodo plodovi suhi, jih stresite v mešalnik ali mlinček in zmeljite v fino kostanjevo moko. Shranite jo v dobro zaprtih posodah.

Kostanjeva marmelada

Pripravite lahko tudi okusno kostanjevo marmelado, ki jo uporabite za torte, palačinke, v obliki namazov in še bi lahko naštevali. Kostanj skuhajte, ga olupite in stisnite. Pretlačenemu pireju nato dodajte vodo, ki je naj bo 20 odstotkov manj kot kostanja, medtem ko sladkorja za približno 80 odstotkov kostanjeve mase. Po želji dodajte še vaniljo ali vaniljev sladkor in nekaj cimeta za praznični okus ter mešajte, dokler ne dobite želene gostote. Na koncu po okusu primešajte rum. Razdelite jo v suhe, prekuhane kozarce, dobro zaprite in počasi ohlajajte pod odejo.

Kostanjeva juha

Nepogrešljiva in še kako dobra jesenska poslastica je tudi kostanjeva juha, ki bo prepričala še tako zahtevne gurmane. Sestavine: 4 kosi piščanca, 6 strokov zvezdnatega janeža, 0,5 kg olupljenih kostanjev, sol, poper, 0,4 dl smetane za kuhanje. Priprava: Meso operite in stresite v skledo, prelijte z vodo, dodajte janež ter kuhajte na srednji temperaturi dobre pol ure. Nato janež odstranite, dodajte kostanj ter kuhajte nadaljnjih 20 minut, da se kostanj zmehča. Po tem odstranite tretjino kostanjev, preostalo pa zmešajte s paličnim mešalnikom. Po okusu začinite s soljo, poprom ter primešajte še smetano za kuhanje.