Če so bile nekoč zelenice zgolj samoumevne ali le dolgočasna podlaga, ki je vodila do sadovnjaka ali zelenjavnega vrta, so danes postale trend dobrih vrtnarjev in gospodarjev. Roko na srce, kaj je lepšega kot gosta in urejena ter enakomerno razraščena trava? Ta je v ponos marsikateremu lastniku doma. Da bo prav takšna, pa potrebuje skrbno nego in pravilno košnjo. Poznate vsa pravila?
Dela se lotimo zgodaj spomladi
Če si želite res lepo urejene trave, je treba zavihati rokave že v začetku marca. Takrat je treba travo dobro pognojiti s fosforjem in kalijem, ki bosta poskrbela za bujno rast in dober oprijem korenin. Čez leto se nato priporoča zgolj gnojenje z dušikom, ki spodbuja rast, a nikar tega ne delajte prepogosto, saj lahko dosežete tudi nasprotni učinek. V poletnem času so pomembni redno zalivanje, skrbna košnja, primerna višina košnje in dobro naostren nož kosilnice.
Dobra kosilnica
Vrsta kosilnice (električna, bencinska) za trato ni tako pomembna, bolj pomembno je, da je dobro vzdrževana. Kaj to pomeni? Vsaj enkrat letno oziroma pred začetkom sezone je treba naostriti nož. Tako bo trava utrpela manj poškodb, manj bo možnosti za različne bolezni, plesni in okužbe trav. Prav tako bodo rezi enakomernejši in pravilnejši, košnja pa bo preprostejša. Trava doseže vrhunec rasti v maju in juniju, zato strokovnjaki priporočajo tedensko košnjo. Tako boste preprečili tudi nastanek zaplat in premočno razrast šopastih trav. V poletnih mesecih lahko košnjo omejite na dva do tri tedne, saj zaradi vročine trava raste počasneje, prav tako prehitra in prenizka košnja lahko povzročita sušenje. V poletnih mesecih se priporoča, da višino reza nastavite tudi do šest centimetrov.
Košnja je odvisna od obremenjenosti
Prve košnje trate so že za nami in te so praviloma nekoliko višje, nekje okoli pet centimetrov. Zdaj je čas, da začnemo z nizko košnjo, ko lahko višino noža nastavimo na tri centimetre. Če si želite pravo angleško zelenico, je ta podatek gotovo pravi, seveda je veliko odvisno od sort trave in tega, čemu je trata namenjena. Če po njej veliko hodite ali se celo vozite, potem naj bo višina reza nekoliko višja, okrog pet centimetrov. Večina travnih vrst pri tej višini nima težav in se zgolj polega. Pa tudi sicer se izogibajte prekratkemu rezu, saj ta omogoča razrast plevela in mahu.
Košnje se nikoli ne lotite, ko je trava še mokra
Znano pravilo je, ki ga sicer pogosto pozabimo, da se košnje nikoli ne lotimo, ko je trava še mokra. Razmočena tla oziroma vlažna trava od dežja ali rose se pri košnji ne obnaša enako, kot če je suha. Bilke se namreč upogibajo, zato jih ni mogoče pokositi na enakomerno dolžino, prav tako povzročite več poškodb na travnih listih. Pokošeni travni deli se lahko oblikujejo v kepe in mašijo dovod do košare ter povzročajo marsikatero nevšečnost pri košnji. Prav tako ne pozabite, da lahko ugrezanje in prenizka košnja škodujeta tudi koreninskemu sistemu. Zato se košnje raje lotite v popoldanskem času, in ko sonce ni previsoko, da bi poškodovalo sveže postrižene vršičke trav.
Za košnjo robov uporabite škarje ali nitkarico
Če imate ob koncih trate postavljene robnike, pazite, da ne poškodujete rezila kosilnice. Vmesni prostor nato porežite s škarjami za trato ali pokosite z nitkarico. Priporočamo vam, da kosilnico na nitko uporabite tudi pri košnji ob drevesih in škarpi. Poleti pa ne kosite prenizko, temveč raje kak centimeter višje, tako boste preprečili ožganine in suhe zaplate.
