Orli se namreč glasi ime legendarne picerije, ki na istem mestu obratuje že od leta 1991 in je ena prvih picerij v Sloveniji s krušno pečjo. Picerijo že kakšnih 12 let vodi nekdanji vrhunski vaterpolist Erik Bukovac, sin enega od dveh ustanoviteljev lokala, ki je nekoč davno deloval kot bar.
Ni zanemarljiv podatek, da je Bukovac v času svoje športne kariere štiri leta preživel v Italiji in se naučil tekoče govoriti italijansko. Ko gre za pico, je namreč ta jezik najbolj uporaben. Tako pri poslih in razvoju obrti kot pri pokušanju. In nekdanji vaterpolist lahko v matičnem jeziku pice neprestano spremlja trende ter novosti v tej obrti. In to se pri picah, ki jih v Orlih pripravljajo v napolitanskem slogu, zagotovo pozna. »Pica se nenehno razvija, pojavljajo se novi načini priprave in pri nas smo z njimi na tekočem,« pojasni Bukovac in dodaja: »Tudi pri nas smo nekoč pekli povsem drugačne pice, a ko sem spoznal napolitanski tip, sem vedel, da ni poti nazaj.«
Tudi v Orlih je bila ključna prelomnica epidemija. »Ko smo morali biti zaprti, smo morali razmisliti, kako naprej. Vedel sem, da moramo stopiti na plin, saj bo sicer težko. Takrat sem spoznal mojstra, ki mi je zelo veliko pomagal in še danes ob koncih tedna peče pri nas.« In ob prvem grižljaju sem podpisani vedel, da je ta mojster nihče drug kot Jernej Berlot. Ker če kdo v naši deželi zares ve izjemno veliko o pici, je to prav on. Nenehno izobraževanje pri najboljših pač pusti določene sledi in pri pici ni nič drugače. »In če pogledate fotografije pic iz leta 2020 in danes, se takoj vidi, da smo v strukturi testa precej napredovali. To se nenehno razvija, to je stvar, ki zahteva veliko pozornosti,« se upravičeno pohvali Bukovac.
Pri Orlih testo pripravljajo na hibridni način z bigo, fermentacija poteka 72 ur. Droži dodajo ob osveževanju, ob ponovnem zamesu iz predtesta, ki ga pripravijo z majceno količino kvasa. In če uporabim množino, pravzaprav delam krivico nekdanjemu vaterpolistu, saj se testu posveča sam. Tako kot je nekoč profesionalno in s srcem »veslal« po vodi, danes »vesla« po testu: »Fantje imajo delo le s pečjo. Sam sem vsak dan tukaj in delam testo za tri dni vnaprej.«
Tenetiše so vas in to je pomenilo za picerijo z vrhunsko ponudbo poseben izziv. Gostje so bili namreč navajeni na pice z nadevi, kot smo jih bili vajeni nekoč: »Prehod smo opravili postopoma, s kombinacijo starega in novega menija. Smo le nekoliko oddaljeni od prestolnice, kjer je kulinarika že bolj razvita. V naših koncih pa je gosta zelo težko navaditi na kaj novega. Ampak počasi napredujemo. Danes ima že večkrat posodobljeni jedilnik tu in tam še vedno malce pridiha starih časov, ampak z novim testom, nadeve pa sestavljamo predvsem po sodobnih smernicah in izključno iz najkakovostnejših sestavin – od pelatov in mocarele do mesnin in vsega drugega.« V Orlih se zelo trudijo, da bi gostje začutili, kaj je dobra pica. In naša odprava je bila nad njihovimi izdelki kratko malo navdušena. Soglasno smo potrdili, da na Gorenjskem ni mogoče dobiti boljše pice, pa če bi jo iskali z lupo.
In to še ni vse. Orli ponujajo krasno izbiro piva. Poleg klasičnih vrst, brez katerih na vasi nikakor ne bi šlo, je na voljo nabor obrtniških piv. »Kraft piva so dobro fermentirana in ne obtežijo želodca ter se imenitno ujamejo z dobro fermentiranim testom za pico. Gost zato ne bo odšel napihnjen in mu ne bo začelo vse skupaj še enkrat vzhajati v avtu,« je pomembnost dobre fermentacije slikovito opisal nekdanji vaterpolist Erik. Povečujejo tudi izbiro vina.
Vprašali smo še, od kod ime Orli, ki ga podpira emblem s tremi orlovimi glavami. »To je skupaj z emblemom isto že od začetka in tega ne želim spremeniti. Ime izhaja iz priljubljene vikendaške vasice Orlove glave nad Trstenikom.«
Orli so picerija z odlično ponudbo vrhunskih pic, kjer bodo več kot zadovoljni tako tisti, ki še vedno prisegajo na staro klasiko, predvsem pa tisti, ki spremljajo najnovejše trende in cenijo vrhunsko kakovost. Nekaj je tudi izrazito gurmanskih. Ena zanimivejših je pica »provola in krompir«. Na njej je torej provola – dimljena mocarela, ob njej pa še sir grana padano in italijanska klobasa salsiccia, po peki pa dodajo še rezine v ponvi popečenega krompirja, rožmarin in krema iz parmezana ter črni poper. »To je zelo zanimiva pica, v Italiji izjemno popularna,« poudari Bukovac in dodaja, da se s picami vse bolj nagibajo v gurmansko smer, še vedno pa poskušajo ugoditi lokalnemu prebivalstvu, ki si na pici zaželi denimo jajce. Tudi sicer je na voljo nekaj dodatkov. Črto pa pri Orlih potegnejo, ko gre za kečap. Tu in tam si ga kakšen gost še zaželi, ampak tu je Bukovac upravičeno neomajen. In mi mu zaradi vsega skupaj le ploskamo!