Lani zaradi neprilagojene hitrosti skoraj 3.500 prometnih nesreč
V preteklem letu se je zaradi neprilagojene hitrosti pripetilo 3.498 prometnih nesreč oz. 17 % več kot v letu 2021. Delež med vsemi prometnimi nesrečami znaša 18,7 % – v zadnjem 5 letnem obdobju je delež vedno med 17 – 19 %. Zaradi neprilagojene hitrosti je v lanskem letu umrlo 26 udeležencev, kar je 23 umrlih manj kot v letu 2021 oz. 47 % manj. Število umrlih je najmanjše v zadnjem 5-letnem obdobju. Delež umrlih zaradi neprilagojene hitrosti znaša 31 %, v zadnjem 5 letnem obdobju delež znaša 39 %. Število hudo telesno poškodovanih se je v letu 2022 povečalo za 14 % v primerjavi z letom 2021 (332 hudo telesno poškodovanih), število lažje telesno poškodovanih pa se je povečalo za 21 % (1.730 lažje telesno poškodovanih). Število poškodovanih, tako lažje kot huje, je v letu 2022 največje v zadnjem 5-letnem obdobju.
Potekal bo tudi maraton nadzora hitrosti
Tudi letos se bomo pridružili vseevropski akciji in izvedli maraton nadzora hitrosti. Ta bo potekal v petek, 21. aprila 2023. Na spletni strani policije bomo objavili tudi lokacije, na katerih bo potekal maraton nadzora hitrosti. Agencija za varnost prometa, ki akcijo koordinira in v tem času izvaja preventivne aktivnosti in medijsko kampanjo, bo za maraton nadzora hitrosti zagotovila 1.200 preventivnih pripomočkov. Z njimi bodo voznike dodatno opozarjali na prilagojeno hitrost, ustrezno varnostno razdaljo in druge elemente varne vožnje.
Neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok najhujših nesreč
Neprilagojena hitrost je glavni vzrok za nastanek prometnih nesreč, saj se je v zadnjih letih približno petina prometnih nesreč zgodilo prav zaradi tega. Pri smrtnih prometnih nesrečah je ta delež še veliko večji – v zadnjih letih se giba okrog 37 odstotkov.
Z vidika povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč, do katerih je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti, izstopajo starostne skupine od 18 do 24 let in od 25 do 34 let, saj so več kot polovico prometnih nesreč povzročili udeleženci iz teh dveh starostnih skupin. Največ smrtnih nesreč, kar tretjino, se zgodi na cestah izven naselja. Glede na urne intervale izstopajo obdobja med 11. in 12. uro ter med 21. in 22. uro, v povprečju pa predvsem popoldanski in zgodnjevečerni čas. Največ tovrstnih prometnih nesreč se zgodi ob koncih tedna.
Višja ko je hitrost, hujša je posledica prometne nesreče
Hitrost kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih. Zato je ena od nalog policije zmanjševati povprečne hitrosti, kar bi posledično pomenilo manj mrtvih ter hudo in lažje telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Predvsem znotraj naselij že manjša kršitev omejitve hitrosti lahko ogroža varnost ranljivih skupin. Izven naselij, denimo na avtocestah, je problematična kombinacija hitre vožnje in kratke varnostne razdalje med vozili.
Skrb vzbuja tudi podatek o alkoholiziranih voznikih, ki vozijo prehitro. Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta namreč pogosto usodna kombinacija prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Lani je bilo zabeleženih 610 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola, kjer je bil vzrok »neprilagojena hitrost«, v njih pa je življenje izgubilo 9 oseb, še opozarja Agencija za varnost prometa.
Za lastno varnost lahko največ naredimo vozniki sami
Da bi bile naše ceste čim varnejše, moramo poskrbeti predvsem vozniki sami. Dosledno moramo spoštovati cestnoprometne predpise ter ohranjati hitrost v dovoljenih mejah, kot to določajo prometna pravila. Z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje tako razmeram na cesti kot tudi lastnim vozniškim izkušnjam in sposobnostim bi lahko obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo. Zato v policiji znova opozarjamo – vozniki, prilagodite hitrost svoje vožnje veljavnim omejitvam, pa tudi svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam ter razmeram na cesti!
Preventivni nasveti za udeležence v prometu
· v naseljih bodite pozorni na ranljivejše udeležence, pešce in kolesarje ter upoštevajte omejitev hitrosti.
· zmanjšajte hitrost vožnje v bližini otroških igrišč, šol in vrtcev, domov za starejše in pred prehodi za pešce.
· na regionalnih cestah in pri zavijanju oziroma vključevanju dodatno preverite, ali se morda približuje motorist oziroma drugo vozilo.
· ohranjajte ustrezno varnostno razdaljo, da se lahko pravočasno ustavite.
· v slabših razmerah za vožnjo, denimo v mraku, megli ali ob močnih nalivih, zmanjšajte hitrost zaradi slabe vidljivosti in dejstva, da se na mokri podlagi zavorna pot podaljšuje.
· čeprav se vam mudi, ne vozite prehitro, ampak raje sporočite, da boste prišli pozneje.
Ali ste vedeli?
· da se vozilo, ki vozi s 60 km/h namesto s 50 km/h, ustavi šele po 35 m, zavorna pot tovornega vozila pa je še daljša. To je prepozno, da bi voznik preprečil trk v pešca,
· da je trk vozila pri hitrosti 50 km/h v pešca enak padcu z višine 9,8 m,
· da je na avtocestah hitrost pogosto povezana s prekratko varnostno razdaljo med vozili,
· da so posledice prometnih nesreč pri večjih hitrostih praviloma težje,
· da je vožnja z neprilagojeno hitrostjo pogosto povezana s predhodnim uživanjem alkohola, ki daje lažen občutek poguma.
Zato znižajmo hitrost, umirimo tempo, bodimo pozorni, opozarjata Policija in Agencija za varnost prometa!
