Vsi se še spomnimo Pitagorinega izreka, pa sinusov in kosinusov - skratka trigonometrije, matematične tehnike, ki temelji na merjenju kotov in dolžin stranic pravokotnih trikotnikov ter njihovih razmerij.
Doslej je veljalo, da je trigonometrijo "iznašel" starogrški astronom in matematik Hiparh iz Nikeje, ki je živel v drugem stoletju pred našim štetjem in je uporabljal trigonometrične tabele za izračunavanje položajev planetov na nebu, razdalje do Lune in Sonca ter napovedi sončnih in luninih mrkov.
Zdaj pa so strokovnjaki iz Univerze v Južnem Walesu v Avstraliji preučili 3.700 let staro glineno ploščico iz Babilona, ki so jo hranili na univerzi Columbia v ZDA pod oznako Plimpton 322, in odkrili, da je na njej zapis, ki vsebuje števila t.i. Pitagorejskih trojk, ki ustrezajo Pitagorovemu izreku.
Tablico so našli okoli leta 1900 v današnjem južnem Iraku, napisana pa je bila okoli leta 1800 pr.n.š. Tako kaže, da je trigonometrično znanje kar za tisoč let starejše, kot je to veljalo doslej.
Sicer so zgodovinarji menili, da je tudi Hiparh svoje znanje črpal iz starejših ugotovitev, vendar dokaza za to niso imeli.
Avstralski zgodovinarju tudi menijo, da Babilonci trigonometrije niso uporabljali za svoje sicer zelo dobro astronomsko znanje, pač pa so si z njo pomagali pri načrtovanju in gradnji palač, templjev in namakalnih sistemov. S tem so imeli v rokah znanje, ki je bilo veliko naprednejše od znana katerekoli druge človeške civilizacije tistega časa.
