Kiti glavači, ki živijo tudi v Mediteranu in sem ter tja zaidejo tudi v Jadransko morje, so med najglasnejšimi živalmi na planetu. Kliki, tleski in škripajoči zvoki, ki jih proizvajajo, lahko slišijo njihovi kolegi, ki so oddaljeni tudi več sto kilometrov.
Simfonijo teh klikastih vzorcev raziskovalci imeujejo koda. In po njihovem mnenju je ta koda tako visoko razvita, da lahko resnično govorimo o popolnoma razvitem jeziku, kot je človeški. Vendar, ali ga bomo kdaj sposobni razumeti?
Odgovor je: mogoče.
Vendar morajo v ta namen znanstveniki zbrati in analizirati brezštevilne posnetke njihovega komuniciranja in jo postaviti v kontekst vedenja kitov glavačev.
Kako kiti glavači zvenijo, poslušajte tukaj:
Najkompleksnejša živalska "slovnica"
Z možgani, šestkrat večjimi od človeških, imajo kiti glavači (kot tudi drugi kiti in njihovi sorodniki - pliskavke in delfini) visoko razvito družabno življenje in večino svojega časa porabijo za druženje in "klepetanje". Sporočila, ki si jih izmenjujejo kiti glavači, so lahko kratka od nekaj sekund do več kot pol ure. "Kompleksnost in dolžina njihovega oglašanja namiguje, da so sposobni - vsaj v principu - tvoriti kompleksnejšo slovnico kot katera koli druga žival, ki ni človek," so letos aprila v svojem dokumentu zapisali znanstveniki, združeni v projektu CETI, iniciativi za prevod jezika kitov.
Iniciativa že desetletja zbira posnetke vokalizacije kitov glavačev in jih preučuje. V zadnjem času si seveda pri tem pomagajo tudi z umetno inteligenco.
Pravzaprav smo ljudje spoznali, da kiti proizvajajo glasove, šele pred sorazmerno kratkim časom - v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Šele v 70-ih pa so spoznali, da se kiti z njimi sporazumevajo.
Kiti živijo v popolnoma drugačnem svetu od našega, pomembne so jim druge stvari, drugače zaznavajo svet in se drugače vedejo kot mi. In kdo ve, kaj se pogovarjajo.
Trenutno preučujejo okoli 100.000 posnetkov klikov kitov glavačev, ki so jih trudoma zbrali pomorski biologi skozi leta. Predvidevajo pa, da bi jih umetna inteligenca potrebovala kakšne 4 milijarde, da bi lahko prepoznala zapletene vzorce, ki se v njih pojavljajo. V ta namen so znanstveniki na območja, kjer živi ta sicer ogrožena vrsta živali, postavili kopico podvodnih mikrofonov, ki "prisluškujejo" kitom. Pomagajo pa si tudi z droni in celo robotskimi ribami, ki kitom lahko sledijo in jim prisluškujejo iz daljave.
Kje se začnejo in končajo njihove "besede"?
Vendar, ali bo možno kdaj dešifrirati njihov pogovor? Večina algoritmov strojnega učenja težje analizira avdio posnetke kot pa recimo pisani tekst. Težko je recimo že ugotoviti, kje se en del sporočila, o katerem ne več nič, začne ali konča - recimo beseda ali stavek. Recimo: če bi tujec naletel na sporočilo "Radi bi razvozljali kitovščino", posneto v slovenskem jeziku (o katerem ne ve nič), bi slišal približno takole: "radibirazvozljalikitovščino" in zelo težko bi ugotovil, kaj so posamezne besede.
Kiti govorijo v narečjih
Kar stvar dodatno otežuje, je to, da znanstveniki ugotavljajo, da kiti govorijo v narečjih. To so ugotovili z raziskavami različnih skupin glavatih kitov. Pomislite že na to, kakšne težave imajo tujci z našimi narečji, tudi če znajo pravilno slovensko - pa ne le tujci, če smo iskreni.
Poleg tega gre za kite. Kiti pa živijo v popolnoma drugačnem svetu od našega, pomembne so jim druge stvari, drugače zaznavajo svet in se drugače vedejo kot mi.
Tako to, kaj kiti govorijo ostaja tako temno in megleno, kot globine, v katerih plavajo. In če bomo kdaj razvozljali njihov govor in se morda z njimi celo uspeli sporazumevati, bogve, kaj nam bodo povedali. In upamo, da bomo to morda uspeli, še preden izumrejo zaradi naših dejanj - klimatskih sprememb, lova in onesnaževanja morij in oceanov.
