Balkoni sicer v novogradnjah ne zasedajo več poglavitnega mesta, čeprav jih imajo slovenske hiše, zgrajene okoli leta 1990, skoraj kot obvezni dodatek. Balkoni pri novogradnjah so navadno skoraj toliko razširjeni, da jih lahko imenujemo kar terasa. Pa vendar so tudi tisti manjši nadvse funkcionalni in nepogrešljivi. Kaj je lepšega, kot pa na sončno pomladno jutro na balkonu spiti kavo, v družbi ptic in sonca? Ali pa ob popoldanskem počitku na balkonu prebirati kakšno dobro knjigo? Se strinjate? Je vaš balkon treba obnoviti?
PREVERITE DOTRAJANOST TAL
Še preden se lotite obnove balkona, preverite njegovo dotrajanost. Če je balkon zaradi vremenskih vplivov močno dotrajan, bo najprej treba opraviti nekaj gradbenih del, po potrebi obnoviti tlak in preveriti statiko, v kolikor je napokan. Nato preverite, v kakšnem stanju so keramične ploščice oziroma druga podlaga na balkonu. Tiste ploščice, ki so se od podlage odlepile, lahko tudi sami prilepite, prav tako lahko sami zamenjate oziroma dopolnite fugirna mesta, ki so odstopila. Teh del se lotite v suhem in sončnem vremenu, da se bo lepilo primerno strdilo, pa tudi fugirna masa se bo lepše in enakomernejše razporedila ter posušila. Ko smo uredili tla, se lahko lotimo ograje.
V KAKŠNEM STANJU JE OGRAJA?
Ograje se od hiše do hiše oziroma od stanovanja do stanovanja močno razlikujejo. Tako poznamo lesene, kovinske, kombinirane, betonske in steklene ograje. Na starejših gradnjah prevladujejo lesene ali kovinske ograje, pogosto tudi kombinirane, medtem ko se pri novogradnjah pogosto odločajo za betonske ali še pogosteje za steklene ograje. Ne glede na vrsto ograje jo najprej v celoti dobro očistite nečistoč. Tako boste lahko razbrali škodo, ki jo je za seboj pustil čas. Pri lesenih ograjah preverite, v kakšnem stanju so opaži in letvice, ter jih po potrebi še pred ponovnim lakiranjem zamenjajte. Preverite tudi, v kakšnem stanju je kovinska konstrukcija in kolikšno je odstopanje premaza. Če se premaz na mestih lušči, ga bo treba vsaj na določenem predelu previdno odstraniti do predela, kjer se premaz še dobro drži podlage. Šele nato se lahko lotite ponovnega nanašanja zaščitnega premaza. Dobro urejena osnova naj bo šele povod za ponovni nanos zaščitnih premazov. Te je dobro nanašati na tri leta oziroma odvisno od dotrajanosti in vpliva vremenskih razmer.
