Služba je služba, še doda. »Opraviti jo moraš, kot najbolje znaš in veš. Je pa seveda fino, če zraven lahko vsaj malo uživaš. Nima smisla delati nečesa, če ne uživaš. Sicer bi šel delat v proizvodnjo, bi imel manj stresno življenje, saj veš, da boš dobil plačo redno vsak mesec, pri mojem poslu, ker sem pač samozaposlen, pa enkrat je, enkrat ni. Nikomur na tem ljubem svetu ni povsem z rožicami poslano – razen nekaj barabam …« razmišlja.
Spomini na Milijonarja
So mu kot voditelju bližje kvizi ali satira? »Odvisno od vsake oddaje posebej. Še najbližji mi je bil Milijonar. Najlepše spomine imam nanj. Ampak je toliko časa trajal, da smo se že naveličali in je bilo treba nekaj spremeniti. Piramida pa je še nova in si še nisem čisto ustvaril vtisov.« Slednja je namreč kviz z malce drugačnim konceptom, pri katerem je izkupiček tekmovalcev odvisen malo od znanja, še več pa od sreče. A to pravzaprav ne igra nobene vloge, je prepričan Jonas. »Na kvize ne gledam kot na olimpijske igre ali športno panogo, kjer bi morali imeti sodnike s štoparicami, da natančno izmerimo, koliko je kdo vreden, ampak kot na TV-zabavo za gledalce. Kviz ni narejen ne zame ne za tekmovalce, ampak izključno za gledalce. Smo tovarna zabave in se zato potrudimo, da je cirkus,« pojasni.
Pod srečno zvezdo
Voditelj prizna, da ima v življenju precej sreče. »Ja, imel sem veliko sreče z vsem. Vedno imam občutek, da se mi vse posreči ali zgodi samo od sebe. Nikoli nisem načrtoval vnaprej,« zatrjuje. In se začne smejati, ko ga vprašamo, koga bi on izbral za partnerja, če bi tekmoval v Piramidi. »O tem nisem razmišljal in nimam pojma, se boste morali zadovoljiti s tem odgovorom. To vprašanje itak nima smisla, ker je povsem jasno, da jaz ne bom nikoli tekmoval v tej oddaji.« Je pa videti, da se kot voditelj odlično počuti, saj je sproščen in zabaven, od njega veje pozitivna energija. »Res? Lepo slišati, najlepša hvala! Kaj ni to lepo? Če sem pred kamero videti zadovoljen, potem sem verjetno zadovoljen,« pojasni.
Posebna vrednost
Seveda tudi nanj vpliva trenutno krizno stanje zaradi virusa, še bolj pa je jezen kot oče dveh najstniških hčera. Nanju situacija še posebej vpliva. »To ni ničemur podobno! Po moje se je sprejelo ogromno napačnih odločitev. Cifre se višajo, vlada si hoče na silo oprati roke, ker se mi zdi, da nihče – govorim tako o levici kot desnici, tako o tistih na oblasti kot tistih v opoziciji – nima pravega pojma, kako se s tem spopasti. Vsak žal gleda na svojo rit in še najmanj na ljudi. Na jetra mi gre, da se sprejemajo politične in ne strokovne odločitve!« Sam žal nima pametnega nasveta za premagovanje koronakrize. »Mislim, imam neko idejo, kaj bi bilo res učinkovito, kar bi sicer morali narediti že lani, takoj na začetku epidemije: za 14 dni vse popolnoma zapreti! Založiti bi se morali s hrano in toaletnim papirjem, se vsi zapreti v svoj dom in tako zdržati dva tedna. Kaj bi pa potem virus naredil? Samo na tla lahko pade. Saj mi je jasno, da je v praksi to težko, a po enem letu tega sranja, ki ga imamo zdaj, bi bila to najboljša rešitev, ker nas zdaj seka in po gospodarstvu in po življenjih, še najbolj pa po psihi.« Ravno TV-šovi so tisti, s katerimi se v teh dneh ljudje lahko vsaj malo razvedrijo, pravi Jonas. »Zato ima naše delo zdaj še posebno vrednost. Ukvarjam se s poslom, ki ga ljudje potrebujejo.«
