Estrada

Kdo se boji bambusa?

Uroš Klemenc, inž. hort.
1. 6. 2019, 13.01
Deli članek:

Bambus je zimzelena trava, ki je na večini slovenskih vrtov vse prej kot dobrodošla.

Shutterstock
Bambus

Skoraj vedno, ko pri svojem delu strankam omenim bambus, naletim na strah, kako bo ta rastlina zavzela njihov vrt. Ko jim pojasnim, kakšne vse so prednosti te čudovite rastline, pa se domov odpravijo z vsaj eno sadiko za svoj vrt ali lonec na terasi. Morda lahko prepričam tudi vas?

Je bambus res invazivna rastlina?

Bambuse zelo radi označujemo kot invazivne rastline. Seveda pa to ne drži. Da bomo bolje razumeli, najprej razložimo naravo dveh tipov bambusa po načinu rasti. Prvi bambusi, ki nam povzročajo »težave«, so bambusi z leptomorfnim rizomskim sistemom, po domače jim lahko rečemo kar tekači. Ti bambusi imajo razpredajoči se rizomski sistem, ki od posajene rastline hitro napreduje navzven tudi nekaj metrov na leto in potem tam odžene nove poganjke. V naših vrtnih centrih boste našli predvsem bambuse rodu Phyllostachys, Pleioblastus, Sasa in Pseudosasa. Te bambuse je ob sajenju obvezno treba omejiti s temu namenjenimi folijami (HDPE – polietilen z visoko gostoto), še posebej če imamo majhen vrt in bambusi teh vrst ne bi mogli svobodno rasti.
Velikokrat jim nadenemo kar oznako invazivni, kar pa seveda ni čisto res. Invazivne rastline so tiste, ki za širjenje svoje populacije uporabljajo vse možne načine in premagujejo velike razdalje proč od matične rastline. Bambus pa se razpreda le od tam, kjer smo ga posadili. Res je, da si ustvari monopol nad območjem, kjer raste, a če bi takšen bambusov gozdič opazovali v njegovem naravnem okolju, bi opazili, da je medse spustil tudi drugo rastlinje, kar pa običajno ni značilno za invazivke.

Uroš Klemenc, Matej Sladič
Bambus

Druga skupina bambusov pa je pahimorfnega rizomskega tipa. Fargesia je najpogostejši, če ne edini rod, ki ga najdemo pri nas. Temu bambusu pravim tudi sedeči bambus. Sedeči bambus pa zato, ker tiho in mirno sedi na vrtu, kjer smo ga posadili. Teh bambusov ni treba omejevati, saj rastejo šopasto z gosto prilegajočimi se poganjki in nimajo nikakršnega interesa, da bi prevzeli dominacijo na našem vrtu.

Uroš Klemenc, Matej Sladič
Bambus

Fargesia za vsak vrt

Fargesie v naravi najdemo od nižin pa vse do visokega gorovja, zato je večina vrst tega rodu prezimno trdnih tudi pri nas in brez težav prestanejo zime, tudi če so posajene v lonce. Rastejo počasi in kompaktno – gosto in so zato odlične tudi za žive meje in zaslone, če si želimo omejiti radovedne poglede sosedov. Eden najboljših bambusov za žive meje je Fargesia robusta 'Campbell' – robustna fargesija. Izredno dobro prenaša zimske temperature in obenem vroče poletno sonce ter prepišne lege. Fargesia dracocephala 'Rufa' (v vrtnih centrih jo najdemo še pod starimi imeni F. rufa in F. 'Rufa') oziroma zmajeva glava raste v podobnih razmerah kot F. r. 'Campbell'. Razlika med njima je le ta, da bo 'Rufa' nekoliko manjša in širša kot 'Campbell'.

Shutterstock
Bambus

Z izjemo omenjenih dveh pa fargesije sadimo na polsenčne in senčne dele vrtov, saj so nekoliko občutljivejše za pomladansko in poletno sonce. Če si na vrtu želimo bambus, ki bo rastel samostojno ali pa v družbi drugih trajnic in grmovnic, lahko tudi med fargesijami najdemo kar nekaj posebnežev. Eden izmed njih je mali Bimbo (Fargesia murielae 'Bimbo'). Ta mali bambus kroglaste oblike doseže višino nekje do 1,5 m, kar je odlično, če ga želimo posaditi na gredo predvrta v bližini vhoda ali na kakšno drugo manjšo gredo. Fargesia nitida 'Winter Joy' in 'Black Pearl' sta elegantna bambusa, ki svoja stebla obarvata črno modrikaste barve. Če pa si želimo bolj rdečkastih odtenkov stebel, izberimo sorti 'Jiuzhaigou 1' ali 'Jiuzhaigou 4'. Prvi bo ob zadostni sončni svetlobi svoja stebla obarval opečnato oranžne barve, drugi pa zemeljsko rdeče.

Oskrba sedečega bambusa

Bambus je dokaj nezahtevna rastlina. Če ga bomo posadili na vrt v hranilna, a odcedna tla, ga ni treba pretirano razvajati z gnojili. Pomagamo mu le v začetku, prvih nekaj rastnih sezon po sajenju. Po treh letih pa nam načeloma zanj ni treba več pretirano skrbeti, saj bo hranil sam sebe s svojimi odpadlimi listi. V vročih poletjih bo treba paziti le, da bo dovolj zalit. Pod redno oskrbo tukaj uvrščamo le izrezovanje starejših in tankih poganjkov. Režemo pa ga lahko tudi po višini, če se nam zdi rastlina previsoka. 

Bambus vsako leto od sredine pomladi pa do poznega poletja – odvisno od vrste – odžene nove poganjke, ki so višji kot tisti, ki so zrastli leto poprej. Če nas višina moti, počakamo, da se na novih poganjkih razvijejo listi, in nato odrežemo na želeni višini. Tako prikrajšana stebla bodo ostala na tej višini vse svoje življenje. Seveda pa si marsikdo želi bambusa tudi v loncu na terasi ali balkonu. Ko bambuse sadimo v lonce, upoštevajmo, da imajo te rastline precej plitek rizomski in koreninski sistem. Zato raje izberimo zanje lonce in korita, ki so širša kot globlja. Material loncev ne igra velike vloge, zgledujemo se pač po stilu, ki se bo kar najbolje zlil s prostorom kjer bo lonec stal. Sam pa imam najraje keramične glazirane lonce, saj se mi zdi, da se ti še najbolje ujamejo z bambusovo identiteto.

Kako bambus posadimo?

Uroš Klemenc, Matej Sladič
Bambus

Uroš Klemenc, Matej Sladič
Bambus

Uroš Klemenc, Matej Sladič
Bambus

Uroš Klemenc, Matej Sladič
Bambus

Ko sadimo bambus v lonce, izberemo kvaliteten in dobro odceden substrat, dodamo pa lahko tudi del šote, saj imajo bambusi radi nekoliko bolj kiselkast pH tal. Na dno lonca najprej nasujemo drenažo in nato lonec od znotraj oblečemo z gradbenim filcem, ki bo služil kot dodatna izolacija pred zimskim mrazom, saj so rizomi v loncu nekoliko bolj izpostavljeni zmrzali, kot če bi bil bambus posajen v tla.

Bambus lahko posadimo kakšen centimeter globlje kot druge rastline saj se s časom rizomi dvigajo proti vrhu, in tako prihranimo kakšno leto pred ponovnim presajanjem. Ko koreninsko grudo obsujemo s substratom, dodamo še približno dve pesti organskega gnojila, ki se bo ob zalivanju počasi spiral do korenin. Bambuse, sajene v lonce, moramo zaradi omejenega prostora in izrabe hranil dognojevati vsako leto.

Odvečen filc odrežemo nekoliko pod robom lonca in lahko dodamo še zastirko. Sam najraje izberem kar lapillo, saj skupaj z bambusom učinkuje še najbolj elegantno. Sam sem izbral keramični lonec temne barve in vanj posadil bambus Fargesia nitida 'Winter Joy'. Ta bambus bo imel stebla temno rjave do črne barve, ki se bodo odlično ujela z loncem, spomladi pa so novi poganjki tega bambusa turkizno modre barve in bodo pri temnem loncu prišli še bolj do izraza. Bambus, posajen v lonec, zalivamo tudi pozimi, in sicer toliko, da substrat ostane vlažen.

Objavljeno v reviji Zeleni raj št. 5, 15. 4. 2019.