Starejši ljudje so skoraj vsi kronično izsušeni. Občutek za žejo se namreč iz leta v leto manjša. Zato bi jim morali svojci ali negovalci v domovih starejših in bolnišnicah vsak dan na mizo postaviti liter nesladkanega čaja, da bi ga čez dan počasi spili. Pravzaprav bi morali vsi odrasli ljudje vsako jutro začeti z velikim kozarcem vode. Vanjo pa lahko stisnemo tudi sok limone, pomaranče ali grenivke.
Ko postanemo žejni, smo že nekoliko izsušeni (dehidrirani), kar še zlasti velja za otroke in starejše ljudi! Zato moramo nadzorovati, koliko popijejo.
Voda v večini
Kar dve tretjini človeškega telesa predstavlja voda. Človek, ki je težak približno sedemdeset kilogramov, ima v telesu okoli 42 litrov vode. Od tega jo je 23 litrov v celicah, 14 litrov med celicami in približno 5 litrov (sedem odstotkov vse tekočine) v krvi.
Vzroki za izsušitev so lahko poleg zunanjih visokih temperatur še: premalo pitja,
bruhanje, driska, pretiravanje z odvajali, čezmerno potenje, zvišana telesna temperatura itd.
Dobro je vedeti, da nas lahko zato, ker ne pijemo dovolj, boli glava ali si prislužimo ledvične kamne, dobimo revmo, zbolimo za demenco itd. Zaradi dehidracije se tudi umre!
Zato pijmo ves dan in ne šele takrat, ko smo žejni, saj žeja ni vedno zanesljiv kazalec zadostne oskrbe telesa z vodo, še zlasti ne pri otrocih, starejših in športnikih.
Znaki dehidracije so: utrujenost, glavobol, suha usta, malo ali nič seča, mišična oslabelost, omotica ...
Čistoča je pol zdravja!
Z vodo se tudi umivamo. Vsaj enkrat na dan naj bi si oprhali celo telo, če smo telesno dejavni, pa tudi večkrat na dan. In zobe si moramo temeljito in pravilno umivati zjutraj in zvečer, lase pa vsaj enkrat na teden.
Zelo pogosto, zmeraj pa vsaj pred jedjo in pred ter po opravljeni potrebi, naj bi si umili tudi roke! Ne pozabimo, da mnogo bolezni zakrivijo prav umazane roke.
Preberite tudi: To je vzrok za razdražljivo črevesje. Kliknite TUKAJ!
Zakaj telo hrepeni po vodi
Za pitje je najbolj zdrava navadna voda, ki priteče iz pipe, če je seveda pitna. Raztaplja in razkraja bolezenske snovi in strupe v človeškem telesu (predvsem v krvi, a tudi drugih telesnih tekočinah), izloča razgrajene in raztopljene strupe, predvsem s sečem, a tudi z blatom in s potenjem. Tudi zato je zdravo savnanje. In ko telo s pomočjo vode vse, kar je slabo, izloči, se v telesu spet vzpostavi normalno kroženje očiščenih tekočin po telesu.
Voda je potrebna za prebavo in presnovo (metabolizem) in omogoča številne encimske in kemijske procese v telesu. Celicam prinaša s pomočjo krvi kisik in hranilna sredstva, uravnava telesno temperaturo in maže sklepe (kar je še posebej pomembno, če imamo artritis, težave z mišicami in sklepi, če se aktivno ukvarjamo s telesno dejavnostjo). Brez vode bi se zastrupili s svojimi lastnimi produkti presnove. Vedno nove količine vode pa potrebujemo tudi zato, ker je veliko izločimo z dihanjem.
Če povzamemo: kadar telesu vode primanjkuje, je njegovo fiziološko delovanje prizadeto.
Dolgotrajne posledice preskromnega pitja vode se kažejo tudi v debelosti, ohlapnem mišičju, slabi prebavi in slabšem delovanju organov in organskih sistemov, povečani količini strupov (toksinov) v telesu, bolečinah v mišicah in sklepih (še posebej po telesni dejavnosti) ter v – zadrževanju vode!
Telo in voda
Vodo dobiva telo skozi prebavila, vsrkava jo iz črevesja. Ledvice lahko izločijo iz telesa veliko vode ali pa samo pol litra dnevno, če je zaužijemo premalo.
Če izgubljeno tekočino nadomestimo s pitjem, ostane količina vode v telesu normalna, če pa je telo ne dobi dovolj, se lahko izsuši. To je nevarno še posebej pri dojenčkih! Če eno uro neprestano bruhajo in »driskajo«, če v sebi ne zadržijo vode, jih moramo nujno peljati k zdravniku! Isto velja za odrasle in starejše ljudi.
Hujšanje in voda
Če tisti, ki želijo shujšati, ne pijejo dovolj vode, njihovo telo ne more presnavljati maščob, zaradi česar telo vodo (tekočine) zadržuje in ves naš trud v zvezi s hujšanjem je le polovičen. Da je res tako, lahko ugotovimo, ko se stehtamo.
Voda pa ne deluje samo notranje, ampak tudi na zunanjost. Če pijemo dovolj vode, bo koža bolj napeta in sveža – voda deluje torej tudi proti prezgodnjemu staranju (anti-aging).
Koliko vode na dan?
Večina ljudi sploh ne ve, koliko vode naj bi popili na dan, čeprav nenehno poslušamo, da je popijemo premalo. Popili naj bi je vsaj 1,5 litra na dan, če smo telesno dejavni, če je zunaj vroče, če smo pretežki, pa še več.
No, nekaj vode je tudi v sadju (predvsem v lubenicah in grozdju), tudi v zelenjavi in v različnih juhah.
Vsekakor je potrebujemo več, če se ukvarjamo s težkim fizičnim delom ali naporno telesno dejavnostjo in če živimo v vročih podnebnih razmerah. Več vode potrebuje tudi vročično telo in človek, ki jo je izgubil ali jo izgublja zaradi bolezni ali prebavnih težav. Večje količine vode moramo spiti tudi takrat, kadar jemljemo zdravila – in sicer zato, da ta prej in lažje prispejo v kri in organe ter da se posledično njihovi razkrojki iz telesa čim prej izločijo.
Vodo je treba piti prek celega dne, tudi zvečer, in ne kampanjsko, kar pomeni, da je vase zlijemo naenkrat velike količine.
Večernemu pitju vode oziroma tekočin se marsikdo izogiba, ker po izkušnjah ve, da bo moral ponoči enkrat ali večkrat vstati in iti na stranišče. To je sicer res, res pa je tudi, da je ta pojav še posebej značilen za začetne tedne novega režima. Ko se sečni mehur na povečano količino urina navadi, postane njegovo praznjenje manj pogosto, vendar obilnejše.
Zdravilna voda
Že slavni Kneipp, rojen leta 1821, je številna obolenja zdravil z mrzlo ali toplo vodo ali pa z menjavanjem mrzle in tople vode (knajpanje). Znano je, da na primer revmatikom zelo pomaga razmigavanje v topli, še najbolj termalni vodi.
Akutno vnetje sklepa, recimo kolena, ramena, prstov ..., lahko močno omilimo z masiranjem z ledom; z gretjem pa blažimo številne kronične revmatične tegobe.
Z ovijanjem telesa v mrzlo mokro brisačo ali rjuho ali s prhanjem s hladno vodo (od nog počasi navzgor) lahko brez kemije zbijemo visoko telesno temperaturo itd.
Voda ali sok?
Med čisto vodo in drugimi pijačami, ki sicer vsebujejo vodo, obstaja razlika. Voda je sicer voda in ta se seveda nahaja tako v sadnem soku kot v drugih napitkih, pivu, vinu, kavi ali čaju. Na žalost pa ti napitki ne vsebujejo samo vode, ampak tudi snovi, ki niso vedno zdrave in v resnici do določene meje izničijo korist dodane vode. Sadni sokovi, denimo, poleg vode vsebujejo še veliko sladkorja in so prazne energetske bombe, pri otrocih pa manjšajo apetit.
Takšni napitki telo bolj obremenjujejo kot čistijo, poleg tega pa nas na svoj okus navadijo, zaradi česar izgubimo okus za vodo. Zato že dojenčkom dajajmo za žejo le vodo ali nesladkan čaj.
10 ZNAKOV, DA NE PIJETE DOVOLJ VODE!
1. Imate bolečine v sklepih.
2. Slabo spite.
3. Kar naprej ste utrujeni.
4. Ko zbolite, ste dalj časa bolni.
5. Imate prebavne težave.
6. Imate suha usta.
7. Koža je srbeča, izsušena in zgubana.
8. Ne odvajate dovolj seča.
9. Hitreje se starate.
10. Možgani ne delujejo dobro.
