Pogled pritegne v gojitveni obliki, ko se v lončku prepleta več debel v eno, podobno kiti las. V Aziji ji v nekaterih okoljih pravijo tudi denarno drevo oz. money tree.
Izvira iz močvirnega okolja tropov severnega dela Južne Amerike in juga Mehike. Tam zrastejo pahire v majhna drevesa s široko krošnjo, z velikimi listi in opečnato rdečimi cvetovi.
Njeni listi so temno zeleni, dlanasto sestavljeni, na vrhu pa so oblikovani v konico. Deblo je nekoliko nabreklo, kar nakazuje, da gre za pripadnico družine kruhovcev (baobabi). V odebeljenem deblu hrani vodo, ki jo na naravnih rastiščih uporablja v sušnem obdobju.
V stanovanju postavimo posodo z vodno pahiro na svetlo, sončno mesto. Če bo izpostavljena neposrednemu obsevanju, jo bodo osmodili sončni žarki. Zato je priporočljivo spremljati, kako je rastlina osvetljena na polici ali pač tam, kjer stoji posoda. Občasno lahko posodo zasukamo, da bo pahira prejela enakomerno količino svetlobe z vseh strani.
Kljub imenu, ki jo povezuje z vodo, in močvirnim naravnim rastiščem to ne pomeni, da pahiro zalivamo tako obilno, da bi v loncu voda zastajala. Gornja plast substrata v loncu naj se osuši, potem pa jo enkrat na teden temeljito zalijemo, a ob tem pazimo, da voda odteče iz lonca. Lonec ob zalivanju postavimo na nekaj prodcev in tako se bo odvečna voda zagotovo odcedila.
Njen izvor v tropih nakazuje, da ji zelo prija vlažen zrak, zato bo hvaležna za čim pogostejše, lahko vsakodnevno, pršenje po listih. Gnojimo jo nekajkrat na leto s celovitim gnojilom, a pri tem ne pretiravamo s količino.
Presajamo jo vsako pomlad v rodovitno prst za lončnice; večje rastline lahko tedaj krepko obrežemo. Prezimujemo jo v prostoru, kjer temperatura ne sme pasti pod 12 0C; v tem obdobju jo le minimalno zalivamo.
Če nas bo razveselila s cvetovi, nas bodo presenetili dolgi venčni listi, ki se razprejo kot bananin olupek in razkrijejo lasaste, rumenkaste prašnike.
Sinonim »denarno drevo« temelji na legendi o revežu, ki naj bi molil za pomoč iz revščine. Na svojem polju je zagledal neznano rastlino – pahiro, jo začel gojiti in uspešno prodajati, zato je kmalu obogatel.
Bolj je zanimiva resnična zgodba o tajvanskem vozniku tovornjaka, ki je sredi 80. let prejšnjega stoletja v enem loncu gojil pet pahir in pri tem zvil njihova debla v kito. Ta oblika vzgoje se je hitro razširila po vzhodni Aziji in seveda dosegla tudi Evropo.
