Prihajajo meseci, v katerih bodo razočarani tisti ljubitelji cvetlic, ki jih tako radi povezujejo v večje ali manjše šopke, s katerimi potem krasijo svoje domovanje ali jih podarjajo sorodnikom in prijateljem. Naj bo sveže, suho, papirnato, svileno ali (bog ne daj) plastično, cvetje je vedno glavna sestavina šopka. Lahko mu sicer dodajo veje, liste, plodove ali druge dodatke, toda šopek brez cvetja po njihovem prepričanju pač ne more biti pravi šopek in pika!
Pa je lahko, verjemite. Tudi brez cvetja se da namreč povezati lepe in zanimive šopke. Sestavine zanje se nam ponujajo na vsakem koraku, le opaziti in nabrati jih moramo, še zlasti v pustih mesecih, ko je cvetje moč za drag denar kupiti samo v cvetličarnah ali na tržnici. Dovolj se je le sprehoditi po vrtu ali po poti ob bližnji mejici na robu naselja in že bomo nabrali za poln naročaj materiala, da ga bo dovolj ne samo za enega, temveč za več čudovitih šopkov.
Bršljan nam je na voljo tudi v najbolj neprijazni pozni jeseni in zimi. Temno zelena barva njegovih listov med štirimi stenami deluje pomirjajoče in elegantno, ne glede na to, v kakšnem šopku ali vezavi ga uporabimo. Tudi kostanjeve ježice se na tleh ohranijo še dolgo potem, ko tla pobeli prva slana ali sneg, le malo bolj se bomo morali potruditi, če jih bomo želeli zbezati na plan. Ko sestavine imamo, potrebujemo samo še vazo s širokim vratom, lahko tudi kakšno drugo posodo in nekaj lesenih paličic ali kosov žice, na katere bomo pritrdili kostanjeve ježice. Vazo najprej zapolnimo z bršljanovimi vejami, med katere nato razporedimo na držalca pritrjene ježice, in že bo nastal nenavaden poznojesenski šopek.
Vrtnice so cvetlice šopkov, saj so ne glede na število cvetov v vazi, četudi je le en cvet, vedno opazne in lepe, zato so dobrodošel okras vsakega domovanja. Obožujemo jih, dokler cvetijo, potem pa smo do njih malce krivični, saj pogosto spregledamo njihove plodove, šipke, ki po okrasni vrednosti za cvetovi komajda zaostajajo. Res je, da mnoge vrtnice ne oblikujejo plodov, če pa izberemo prave vrste in sorte, bo naš vrt bogatejši za še en poživljajoč zimski okras. Veje vrtnic, obložene s plodovi, niso nič manj privlačne v vazi, celo tako zelo so lepe, da ne potrebujejo dodatkov.
Na krilih domišljije lahko mizo okrasimo tudi na bolj izviren in manj običajen način kakor sicer.
Potrebujemo plitek krožnik ali pladenj, tri ali tudi več okroglo oblikovanih cvetličarskih gob, ki jih lahko zamenjamo z v kepo stisnjenim časopisnim papirjem ali z ročno oblikovano kroglo iz gline, jesensko listje, mah, vejice s plodovi, tanko kovinsko žico ali močan temnejši sukanec in rokavice.
Krogli z listjem in mahom oblikujemo tako, da posamezne liste ali zaplate maha polagamo na obod krogle, kjer jih sproti prevezujemo z nitjo oziroma žičko. Uporabimo lahko katerokoli jesensko listje, ki nam je všeč. Za izdelavo tretje krogle najprej večje veje, obložene s plodovi, narežemo na manjše dele, pri čemer moramo paziti, da je na njih še vedno nekaj plodov. Nato jih, enako kakor v prejšnjih dveh primerih, samo da je delo bolj zamudno, polagamo na osnovo in prevezujemo. Trud se nam bo izplačal, saj lahko takšne krogle ostanejo nespremenjene tja do pomladi.
Takšna postavitev nas bo na hitro rešila zadrege z lepo pogrnjeno mizo ob nenadnem prihodu gostov. Potrebujemo samo nekaj z mahom poraslih vejic, drobne plodove, dva ali tri nizke kozarce za vlaganje in okrasni trak. V soju sveč se morebitnih površnosti v postavitvi še videlo ne bo.
Malo drugačno cvetje
Cvetočo rešitev pa smo našli tudi za vse tiste bralke in bralce, ki vas pričujoče fotografije in besedilo niso prepričali in še vedno vztrajate, da ni pravega šopka, če v njem ni cvetov. Da ne bi odstopali od izbrane teme, vam zato predstavljamo način izdelave cvetov iz večjih, jesensko obarvanih listov.
Potrebujemo: večje liste v jesenskih barvah in močan sukanec
Izdelava:
1.
Na vrtu ali na sprehodu naberemo več večjih lepih, nepoškodovanih listov, ki jih doma nato speremo pod tekočo vodo in na hitro osušimo. V roke vzamemo posamezni list tako, da ga držimo pri peclju, nato pa nasprotni konec lista previdno zapognemo proti peclju. Konca povežemo s sukancem.
2.
Okoli prvega lista nato razporejamo še preostale liste, podobno kakor pri izdelavi papirnatih rož, in jih sproti prevezujemo s sukancem, na koncu pa prevežemo še peclje.
3.
Naša potrpežljivost pri delu bo poplačana s čudovitim izdelkom, z rožami, ki to v resnici sploh niso.
Pozor!
Nabrani listi ne smejo biti popolnoma suhi. Pravi listi za izdelavo cvetlic morajo biti pod prsti še voljni in se dajo prepogibati, ne da bi počili ali se drobili.
