##IMAGE-3870807##

Narava je odvrgla svoje darove in čaka na počitek zase. Tako je tudi z nami. Končali smo svojo obveznost in pripravljeni smo na nove izzive. Podoba babic in dedkov, ki v naslonjaču berejo pravljice in s krivačko iščejo pozabljene stvari, je mimo. Sedaj sedijo za računalniki in s pomočjo vnukov ali njihovih vrstnikov raziskujejo svet in vežejo drugačne vezi. Pogosto jih ni doma, ker so na predavanjih, tečajih, delavnicah, izletih, potovanjih. Tako mladi le težko najdejo prost dan, da bi jih vključili v servisno službo ali prevozno pomoč za vnuke. Če so znali najti čas zase, je to prava zgodba. Če pa so radi na uslugo mladim, jim gospodinjijo in jih oskrbujejo z zelenjavo in so podaljšana roka šole do prihoda mladih, pa je njihovo poslanstvo prijetno, koristno, saj so še v uporabi. Rok trajanja še ni iztekel.

Tako jeseni zadnji vstopamo v šolo. Festival za tretje življenjsko obdobje nas je usmeril in navdušil in nestrpno pričakujemo programe in prijave za razne delavnice,tečaje … Sami si izbiramo, kako bomo preživeli ta čas, ko upokojenci pregovorno nimajo časa in se v njem izgubijo, če ga ne užijejo. Življenje nam ponuja veliko možnosti in prav je, da jih izkoristimo in se še česa naučimo ali pozabljeno osvojimo. Učenje in druženje z vrstniki nam veliko pomeni, saj se družimo z enakimi po izkušnjah in preteklosti in enako dojemamo stvari, ki nas zanimajo. Čeprav ni spričeval in ocen, je za nas vse doseženo velik uspeh. Tako vemo, da smo svoj čas in energijo dobro izkoristili in si obogatili življenje v tem umirjenem času, ki ga nekateri neradi slišijo kot upokojenski.

V teh letih smo mnogi člani postali računalniško pismeni, mnogi to znanje še nadgrajujejo in mladi rod je kar ponosen, da babice in dedki tudi na ta način najdejo informacije, stare prijatelje in so vedno dostopne tudi njim. Učilnice tujih jezikov ne samevajo, Četrtkova srečanja so dobro obiskana, posebej potopisna. Na RIC placu pa je vedno kaj novega: za videti, prinesti, zamenjati. Tudi tujina je mnogim postala zanimiva, ko so v raznih delavnicah v tujini spoznavali kraje, običaje in predstavljali tudi svojo domovino, kulturo, jedi in še marsikaj. Izleti in potepanja združujejo druge vrste ljudi, zato so naša potovanja polna lepih doživetij. Potepanja pa že 14 let odpirajo nova spoznanja o starih krajih naših vodičev, ki z vodenjem v lepše vasi in zarasle poti odkrivajo lepote in spomine na mladost. Kar 220 poti je že za nami. Veliko zanimivih ljudi, gostiteljev in domačinov smo spoznali. Za nami so parade učenja, karavane študijskih krožkov, delavnice plesa v Portovalu in še marsikaj zanimivega. Kar 18 let pa so v bralnem krožku knjige lepilo, ki nas držijo skupaj. Z njimi potujemo, spoznavamo preteklost, nova spoznanja, spreminjajo pa tudi nas. Pogovori o knjigah odkrivajo tudi naš značaj in miselnost. Med nami se spletajo lepe vezi, ki nas razveseljujejo ob vsakem srečanju. Srečni se radi srečujemo.

Tako so počitnice za nas mali predah do novih izzivov, ki bodo polepšali ta čas umirjene sproščenosti in veselega srečevanja. Veselimo se svoje izkušenosti, ki jo prinašajo leta. Starost ni vedno le žalost! Če poskrbimo za dušo, nahranimo tudi telo, da nam bo dobro služilo s pomočjo zdravil in rednih kontrol. Tudi bolezen je treba posvojiti, bolezen sodi k letom. Redki srečneži ostanejo še zdravi, zato so pravi čudež!

Bogate jesenske dni vam želim in veselo šolsko leto, obdobje raziskovanje znanega in neznanega.