Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Ob svetovnem dnevu knjige, ki se je prevesil v Noč knjige, so v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto gostili dr. Milčka Komelja, umetnostnega zgodovinarja, publicista, likovnega kritika, pesnika ter ljubitelja in poznavalca slovenske umetnosti, hkrati pa tudi enega prvih zagovornikov novomeške knjižnice. Ob tej priložnosti je novomeški slikar Samo Kralj Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto tudi podaril portret Milčka Komelja, prireditev pa so sklenili s slavnostno podelitvijo plaket prvim zagovornikom novomeške knjižnice.

»Knjiga je sinonim umetnosti«

Knjiga je bila že od zgodnjega otroštva nepogrešljiva spremljevalka Milčka Komelja, ene najvidnejših osebnosti slovenske humanistične znanosti in kulture z obsežnim publicističnim opusom. Njegovo delo je tesno povezano z rojstnim Novim mestom, saj je bil že kot sin prvega ravnatelja novomeške knjižnice od otroštva povezan z novomeško kulturo in njenimi akterji. Osebno je poznal novomeške umetnike, kot sta denimo Vladimir Lamut in Božidar Jakac, in pisal o njih. Spomenik Novemu mestu je postavil s knjigo besedil in slik o Novem mestu z naslovom Novomeška knjiga. Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade, postal častni meščan Novega mesta in predsednik najstarejše slovenske znanstvene in kulturne ustanove Slovenska matica. Vseskozi je tesno povezan tudi z novomeško knjižnico, zato ne preseneča, da je postal eden prvih zagovornikov novomeške knjižnice. Zanjo pravi, »da mu je pustila večen pečat« predvsem s svojimi obiskovalci – umetniki, ki so redno obiskovali knjižnico in njegovega očeta, tako da jih je imel priložnost tudi osebno spoznati. Pesmi je prebiral že v otroštvu, sam pa jih tudi piše. Zanje pravi, da so »avtentične in jezikovno neposredne«, hkrati pa se skromno boji, na kakšen odziv bi naletele med pesniki, zato jih raje zadrži zase. Kadar piše o drugih, se namesto splošnega »predalčkanja« raje trudi doseči individualnost, zato pravi, da je »portretist v pisanju«. V mladosti je veliko risal in novomeška knjižnica hrani kar nekaj njegovih slikarskih del še iz časov, ko je veliko zahajal v novomeško Študijsko knjižnico – k očetu Bogu Komelju, med knjige in ljubitelje knjig ter umetnosti. Na vprašanje o željah za Novo mesto v prihodnjem letu, ko praznujemo 650. obletnico njegove ustanovitve, je izpostavil tudi željo po dokončanju obnove novomeške knjižnice.

Doseganje skladnosti med zavednim in nezavednim

Novomeški slikar Samo Kralj je portretiral več znanih Novomeščanov, Dolenjcev, ljudi pod Gorjanci in velja za vodilnega dolenjskega portretista v začetku 21. stoletja. Upodobil je tudi dr. Milčka Komelja, njegovo zgodbo pa zaokrožil še z veduto Novega mesta, ki simbolizira njegovo usodno povezanost z Novim mestom. Ob tej priložnosti se je odločil podariti omenjeni portret novomeški knjižnici, ki v sklopu Posebnih zbirk Boga Komelja hrani zbirko umetniških slik in portretov številnih dolenjskih slikarjev in grafikov, od Božidarja Jakca, Ivana Vavpotiča, do Janka Orača, Sama Kralja in drugih. Portret in avtorja je predstavil kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, ki je med drugim povedal, da je merilo dobrega portreta predvsem »povezanost med naravo in duhom oz. zavednim in nezavednim«, kar je avtorju portreta odlično uspelo.

Zagovorništvo v knjižnici

»Je treba knjižnico zagovarjati? Ali ni to samoumevno?«, se je spraševal osrednji gost prireditve Milček Komelj. Kljub vsemu pa je v teh trenutkih izredno pomemben vsak glas, zato se je tudi on odločil postati eden prvih zagovornikov novomeške knjižnice. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je tako ob tej priložnosti prvič v času svojega delovanja podelila plakete svojim zagovornikom – uglednim javnim osebnostim z različnih področij znanja, ki verjamejo, da je novomeška knjižnica žlahtna ustanova, pomembna za razvoj skupnosti in posameznika. V svojem spoštljivem odnosu do nje izhajajo iz globokega zavedanja, da kot bogat kulturni hram ohranja temeljne kulturne vrednote in nenehno vzpostavlja vezi med ohranjeno preteklostjo in neznano prihodnostjo. V knjižnico predvsem radi zahajajo. S svojim kritičnim umom ji pomagajo uresničevati njeno vizijo in poslanstvo, zanjo so pripravljeni vedno in povsod zastaviti svojo besedo in ji za dobro delo izreči pohvalo. Knjižnici in knjižničarjem zaupajo in vedo, da so tukaj za ljudi in zaradi ljudi. Seveda pa so nepogrešljivi zagovorniki vsake knjižnice predvsem zadovoljni uporabniki knjižničnih storitev, ki verjamejo, da je knjižnica okno v svet, ki omogoča vsakemu članu skupnosti, da čim bolj razvije svoje potenciale.

Prvi zagovorniki Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto so postali:

1. dr. Milček Komelj, umetnostni zgodovinar, pesnik in publicist

2. Jadranka Matić Zupančič, pesnica in knjižničarka

3. dr. Janez Gabrijelčič, idejni oče Rastoče knjige Republike Slovenije

4. Alojzija Kristan, knjižničarka

5. dr. Miha Japelj, doktor znanosti in univerzitetni profesor

6. Ivanka Mestnik, pisateljica

7. Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto

8. mag. Mojca Špec Potočar, podžupanja Mestne občine Novo mesto

9. Mag. Franc Bačar, podžupan MO Novo mesto

10. Zvezdana Bajc, gospodarstvenica

11. Matjaž Berger, dramaturg in režiser

12. Simon Petrov, športnik

13. Glasbena skupina Dan D

14. Franci Bratkovič, gospodarstvenik

15. Marjan Moškon, novinar in publicist

16. Ivan Kuljaj, publicist in promotor dolenjskega turizma

17. Sašo Đukić, slovenist in kreativni producent

18. Nejc Gazvoda, pisatelj in režiser

Arhiv Lokalno.si