Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Vsaka tretja žlica svetovne hrane je odvisna od opraševanja čebel


STA/J.P.
20. 5. 2015, 06.55
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:57
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Slovenski čebelarji danes praznujejo svoj praznik, s katerim obeležijo spomin na rojstni dan Antona Janše, začetnika modernega čebelarstva, in opozorijo na pomen čebel. Letos praznik prinaša še posebno veselje, saj je država zagnala kampanjo za razglasitev tega dne za svetovni dan čebel.

Čebelnjak, čebele, čebelarstvo
Dolenjski list
Letošnja letina bi lahko bila glede na boljše vremenske razmere ugodnejša.

Slovenski čebelarji že od leta 2003 praznujejo svoj čebelarski praznik, vsako leto pa ga obeležijo v drugem kraju. Letošnje praznovanje bo v soboto v Cerknici in ima še poseben čar, saj si slovenski čebelarju skupaj z vlado prizadevajo, da bi Združeni narodi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel.

"Poseben dan si čebela in čebelarji zaslužimo," je ob tej priložnosti poudaril predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč in dodal, da "je vsaka tretja žlica svetovne hrane odvisna od opraševanja čebel".

Od opraševanja je namreč odvisna tretjina pridelane hrane na svetu. Čebele imajo med opraševalci najpomembnejšo vlogo in so glavne opraševalke mnogih rastlin, predvsem sadnega drevja, pri katerem oprašijo okoli 80 odstotkov cvetov.

Z opraševanjem pripomorejo k uspešni kmetijski proizvodnji, čebelji pridelki, kot so med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup, pa veljajo za simbol zdrave hrane.

ČZS je na predvečer čebelarskega praznika v torek v Žirovnici že pripravila posebno prireditev, ki se je je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Ta poudarja, da se na ministrstvu dobro zavedajo, da čebele za uspešno in trajnostno kmetijsko proizvodnjo predstavljajo neprecenljivo vrednost.

Slovenski čebelarji, ki jim v zadnjih letih velike težave povzroča slabo vreme, pa tudi zajedalec varoja, so po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo leta 2010 pridelali 1910 ton medu, leta 2011 je ta količina upadla na 1673 ton, leta 2012 se je okrepila na 2472 ton, leta 2013 pa je zdrsnila na 1031 ton.

Lani so po podatkih ČZS proizvedli le še okoli 470 ton medu. Letošnja letina bi lahko bila glede na boljše vremenske razmere ugodnejša.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.