Zdaj ne trpiš več, dragi oče.
Zdaj počivaš.

Kajne, sedaj te nič več ne boli.
A svet je mrzel, prazen, opustošen
za nas, odkar te več med nami ni ...

so naju globoko ganile vaše besede tolažbe, sočutje in pozornost. Zato se vam iskreno zahvaljujeva - dragi sorodniki, prijatelji, sosedje, sodelavci in znanci, ki ste na ta mrzel dan s svojo prisotnostjo greli najina žalostna srca in očeta pospremili na zadnji poti. Hvala vam za podarjeno cvetje, sveče in sveto mašo. Hvala gospodu župniku iz Velike Doline za lepo opravljen obred. Hvala pogrebni službi Žičkar, moškemu pevskemu zboru iz Velike Doline za zapete žalostinke, Društvu invalidov Brežice za poslovilne besede in vsestransko pomoč, Janku Uršiču za zaigrano Tišino ter praporščakom Društev upokojencev, invalidov in veteranov Brežice. Hvala družini Četrtič s Senovega, Katjuši Mlekuž s Čateža, bratrancem Munič iz Slovenske vasi in 157. logističnemu bataljonu za podporo. Posebno se zahvaljujemo tudi osebju Interne 1 Splošne bolnišnice Brežice za vzpodbudne besede in lajšanje bolečin. Beseda hvala pa bi bila premalo za vse dobro, kar je za našega očeta storila draga Ivanka Gerjevič, saj vsega človek preprosto ne more poplačati s hvaležnostjo. Lahko pa povrne na enak način, nekje drugje v življenju ...