Velika sobota v Krajinskem parku Kolpa



Na veliko soboto so povsod po Sloveniji potekale slovesnosti blagoslova jedi, ki simbolizirajo Kristusovo trpljenje: šunka, potica, pirhi, hren ... (evangeličani pripravljajo enake jedi, a jih ne blagoslavljajo). Tokrat naši pravoslavni sosedje v Beli krajini ne praznujejo velike noči, saj uporabljajo svoj koledar (velika noč pravoslavcev in katolikov včasih sovpada, tokat ne).
Včaraj smo viniškega župnika spremljali k blagoslovu na Sinji Vrh in v Damelj. V teh majhnih vaseh Krajinskega parka Kopa ljudje še vedno vztrajajo in veselje je bilo videti tudi nekaj otrok, ki so prinesli žegen. Damelj s cerkvico sv Mihaela (kulturni spomenik lokalnega pomena) je znan tudi po tem, da je to rojstni kraj Janeza Mihaela Žagarja, znanega zdravnika, veterinarja, botanika iz 18. stoletja. Druga zanimivost tega kraja pa je bližina najjužnejše točke Slovenije - v zaselku Kot pri Damlju.
In ne pozabite:
"Na vuzemsko nedeljo puščajo se ovce na njive, da šenico (pšenico) pristrižejo. Potljek ne morejo coprnice klasju škodovati," pravi adlešiška vraža.
Ima pa ta vraža tudi strokovno ozadje. Tudi danes, a toliko bolj nekoč, je pomembno dognojevanje in zaščita ozimnega posevka. Ko so se po koncu zime po njivi ozimnih žit sprehodile in napasle ovce, so od dežja in snega zbito zemljo s parkeljci lepo zrahljale, malce dognojile (ovčji bobki se potrosijo po večji površini) in ob pristriženju poganjkov žita požene več stebelc iz semena. Še danes velja, da še ovce kontrolirano pasemo na njivi lahko posevku ugodimo. Tudi ta postopek je zagotavljal boljši pridelek.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se