Mediji smo pri svojem poročanju podvrženi zakonom in novinarskemu kodeksu, večina pa nas poleg matičnih objav, pri Dolenjskem listu tedenskih izdaj časopisa, skrbi še za spletne različice. S tem povečamo obseg svojih bralcev in bralk, a dobimo tudi nemalo raznoraznih pritožb. V katerih primerih ste bralci upravičeni do brisanja svojih fotografij ali na primer arhivskih člankov? Kdaj lahko novinar brez vaše vednosti objavi fotografijo vaše hiše ali otroka?

Za tovrstna pojasnila smo se obrnili na urad Informacijskega pooblaščenca (IP), kamor tudi sicer romajo pritožbe posameznikov, ki so prepričani, da je nekdo preveč posegel v njihovo zasebnost. Namestnica pooblaščenke Alenka Jerše, univ. dipl. prav., je sicer že na začetku poudarila, da enoznačnih odgovorov na naša zastavljena vprašanja ne more podati, saj gre lahko v teh primerih tudi za poseg v širše pravice do zasebnosti, zlasti osebnostne pravice, za katere pa je predvideno sodno varstvo in njihov urad ni pristojen za ukrepanje. Pomemben pa je tudi vidik varovanja avtorskih pravic, ki prav tako ne sodijo v njihovo pristojnost.

A kljub temu so odgovorili na nekaj splošnih vprašanj oz. primerov, s katerimi se na uredništvu Dolenjskega lista pogosto srečujemo ter po katerih nas povprašujete tudi bralci in bralke.

BIL SEM NA KONCERTU …

V katerih primerih lahko medij objavi fotografije, na katerih so obiskovalci javne prireditve? So kakšne posebnosti, če so na posnetku otroci?

IP: V opisanem primeru gre predvsem za vprašanje usklajevanja več ustavnih pravic ter razmerja med širšo pravico do zasebnosti in pravico do svobode izražanja ter umetniškega ustvarjanja, za tolmačenje katerih IP ni pristojen, saj je to v pristojnosti sodišč.

Načelno pa objava fotografij javnih prireditev, na katerih je fotografiranje medijev predvideno in so obiskovalci s tem seznanjeni ter ga organizatorji dopuščajo, ni sporno. To velja za splošne fotografije prireditve in ne nujno za vsakršne posnetke zelo od blizu ali v okoliščinah, ko posameznik pričakuje, da se ga ne bo fotografiralo (npr. v prostorih, v katerih se pričakuje določena višja stopnja zasebnosti, kot so prostori sanitarij, garderob itn.). Prav tako je posebno pozornost treba posvetiti posnetkom otrok, če bi ti lahko pomenili poseg v pravice otrok. Če gre za prireditve, na katerih fotografiranje medijev ni predvideno ali ni predvideno ves čas prireditve, morajo mediji vsekakor spoštovati navodila organizatorja.

ZAHTEVAM UMIK!

Če se zgodi, da je neki medij objavil fotografijo, na kateri sem jaz ob npr. sprehajanju po javni ulici, ali lahko od medija zahtevam umik te objave? Če da, v katerem primeru, na kak način oz. na kakšni podlagi, in če ne, zakaj ne?

IP: V opisanem primeru je najprej pomembno, ali gre za širšo fotografijo nekega javnega prostora ali fotografijo posameznika od blizu oz. portretno fotografijo. Glede na to se namreč presoja tudi presoja tega, kakšno zasebnost posameznik lahko pričakuje in kaj je torej dopustno objaviti.

Pravica do izbrisa podatkov oziroma pravica do pozabe, kot jo tudi poimenuje Splošna uredba o varstvu podatkov, pa sicer ni nova. Pravico posameznik uveljavlja neposredno pri upravljavcu, npr. pri podjetju, mediju. Obstajala je že v Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Pomembno pa je, da ne gre za absolutno pravico. Tako tudi Splošna uredba v 17. členu določa, da lahko posameznik uspešno uveljavlja pravico do pozabe samo takrat, kadar ni zakonitega razloga za nadaljnjo hrambo podatkov. Če npr. osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani; če je posameznik privolitev preklical, če so bili osebni podatki obdelani nezakonito ali če ni zakonske zahteve po obdelavi podatkov. Tudi v teh primerih pa posameznik pravice do izbrisa nima, kadar je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja ali če poseben zakon zahteva hrambo podatkov ali če npr. je obdelava potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

Objava fotografij pa lahko sodi tudi pod okrilje širše pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS (npr. pravica do lastne podobe), ki sodi v pristojnost sodišč. Pri tem velja izpostaviti, da nobena izmed teh ustavnih pravic ni absolutna. To v opisanem primeru pomeni, da je treba pravico do zasebnosti in pravico do varstva podatkov razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja.

KO MOTI ARHIV OBJAV

Na uredništvo medija prejemamo tudi vse več zahtev po umiku kakšnih objav iz našega spletnega arhiva. Primeri so različni, na primer: pred petimi leti je bil objavljen članek o nekem sojenju, v članku so tudi osebna imena in obtožba oz. izrečena kazen sodišča, novinar je za poročanje imel dovoljenje. Po izteku te kazni se na nas obračajo takrat obsojeni, da zahtevajo umik članka, saj jim škoduje pri nadaljnjem življenju. Kako je s t. i. »pravico do pozabe«?

IP: Opisane primere je treba obravnavati posamično in v vsakem konkretnem primeru preveriti, ali je mogoče zahteva za izbris utemeljena. Ni mogoče podati enotnega odgovora, ki bi veljal za vse primere. Vsaka zahteva torej ni samodejno utemeljena. Na splošno je v opisanem primeru zlasti ključno tehtanje, ali je objava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. V teh primerih posameznik nima pravice do izbrisa. Pri tem je sicer pomembno tudi, za katere podatke gre, ali gre npr. za podatke, ki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ali podatke iz stroge zasebnosti oz. za podatke, ki so splošno znani in so bili zakonito javno objavljeni.

NE MOJA HIŠA!

Mediji uporabljamo tudi ilustrativne oz. simbolne posnetke ob različnih temah, kar jasno navedemo v podpisu pod fotografijo. Zgodilo se je že, da smo na primer poročali o razmerah v vinogradništvu ter objavili simbolni posnetek tukajšnjih vinogradov in zidanic. S posnetka naslov ni bil viden, prav tako nismo zapisali natančne lokacije območja, ampak navedli, da gre za simbolno sliko. Na nas se je pozneje obrnila jezna lastnica ene teh zidanic z zahtevo, da zadevo nemudoma umaknemo. V katerih primerih lahko torej nekdo posname (ali ne sme) našo zasebno lastnino in jo objavi na posnetku?

IP: Če posameznik na podlagi fotografije ni določen ali določljiv, ne gre za varovane osebne podatke. Prav tako ne velja splošna prepoved fotografiranja javno vidne zasebne lastnine. Ko gre za objavo, pa je vedno treba presojati vsak primer posebej in upoštevati zlasti pravila glede varstva širšega okvira osebnostnih pravic glede tega, koliko zasebnosti lahko posameznik v nekem kontekstu pričakuje (npr. objava posnetkov notranjosti ograjenih vrtov ali stanovanj načelno ni dopustna brez soglasja), ter avtorskega prava. IP pa v povezavi s tem ni pristojen svetovati.

S SPLETA V MEDIJE

V katerih primerih sme (ali ne sme?) medij objaviti posnetke, ki jih je pridobil prek družbenih omrežij? Če ima nekdo npr. javni profil na facebooku in medij povzame/kopira njegovo objavo – ali zadostuje navedba vira ali ne? Je kakšna razlika, če gre za zasebni profil?

IP: Objave posnetkov, prejetih prek družbenih omrežij, vedno zahtevajo posebno skrbnost, saj so lahko problematične. Pogosto namreč ni nujno jasno, ali ljudje posnetke objavljajo zakonito. Objava posnetkov javnih profilov, na katerih je posameznik očitno sam izkazal, da želi objavo deliti z vsemi, načelno ne bi bila sporna pod pogojem, da so te objave res zakonite. Če nekdo tretji na svojem javnem profilu nezakonito objavi neki posnetek drugega ali mogoče otroka, je nezakonita tudi nadaljnja objava. To, da je nekaj javno objavljeno, namreč še ne pomeni, da lahko druge osebe tak posnetek samodejno zakonito objavljajo naprej. Pri objavah na zasebnih profilih je to še toliko strožje in ni mogoče preprosto sklepati, da gre za objavo, ki je namenjena širši javnosti in nadaljnji objavi.

Članek je bil objavljen v avgustovski Živi, prilogi Dolenjskega lista. Oktobrska bo z vami že v sredo, 30. oktobra.