arhiv; T. J. G.

arhiv; T. J. G.

arhiv; T. J. G.

V zadnjem času se na spletnih straneh veliko piše o tem, kdo je bil Tito. Vsebine pisanj so različne, daleč od resnice in so predvsem obarvane s čustvi. So nerealen zapis o zgodovinski osebnosti.

Prepirati se o tem, kdo je bil Tito, je nesmiselno početje, posebno če to počnejo ljudje, ki nimajo dovolj širokega znanja o zgodovini in vpogleda v vse zgodovinske vire – domače in tuje. Vsekakor pa lahko brez sramu zapišem, da je bil Tito velika osebnost, ki je za seboj pustila velik pečat, ki ga ni mogoče izbrisati. Njegova dediščina je zelo velika in pomembna v zgodovini delavskega razreda, pri razvoju enakopravnosti človeka v organiziranih družbah in v boju za enakopravnost vseh držav v okrilju bogatih izkoriščevalcev, ki so in še krojijo svetovno politiko.

O tem pišejo knjige – gora knjig, ki opisujejo njegovo vlogo pri graditvi socializma, delavskega samoupravljanja in graditvi svetovnega miru – Tito ni bil NIHČE, bil je državnik velikega slovesa, bil je ljudski voditelj, vojni strateg … O njem so pesniki pisali verze, glasbeniki glasbo, domači in tuji književniki knjige, zgodovinarji razprave, doktorske disertacije. Kdor meni, da je bil Tito izmišljena zgodba, da je bil samo prevarant, monarh socializma, vlačugar in morilec lastnega naroda je politično zapeljana osebnost in je po mojem prepričanju sovražnik lastnega naroda.

Vem, da so to hude besede in da bodo nekoga užalile, razjezile. Dragi Slovenci, zelo je pomembno, kdo tako misli, piše in razlaga. In ve se, da so to tisti, ki poveličujejo narodne sovražnike in jim postavljajo spomenike?

Žal, v vsaki družbi so izrodki, ki s svojimi dejanji, zaradi lastnih koristi, uničujejo narodov blagor in mir. S potvarjanjem resnic zavajajo ljudi in si na ta način pridobivajo zbegano ljudstvo. Tisti, ki to počno, sramotijo lastni narod in, kar je najhuje, da se ne zavedajo svoje zmote. S svojim dejanjem kršijo ustavna načela, ki so zapisana v naši ustavi, obenem pa ima njihovo početje vse znake kaznivega dejanja Sramotitve Republike Slovenije, ki je opredeljeno v Kazenskem zakoniku.

Kaj pa organi pregona? Nič od nič, vse je jasno in čisto.

Kaj vse se dogaja v naši Sloveniji? Kaj se dogaja z nami? Zakaj vse te delitve? Zakaj je v nas toliko sovraštva in jeze? Zakaj nam nekateri politični veljaki in njihove oprode jemljejo in blatijo zgodovinske resnice?

Očitno je, da se na politični sceni dogajajo tekme zlobe in kompleksov manjvrednosti, dogajajo se neplodni scenariji, katerih namen je zavajanje ljudstva in spodkopavanje notranjepolitične stabilnosti. Na politični sceni se pojavljajo oprode, ki pod taktirko bolnih posameznikov sejejo zlo, ki bi moralo uničiti že tako nestabilno Slovenijo. Samovšečni politiki zopet kažejo in dokazujejo svojo moč in željo po vladanju. Zopet se postavljajo v ospredje in se širokoustijo z neplodnimi zgodbami o uspehu. Ponujajo nam puhlo vizijo – tako kot vedno in se obnašajo kot klovni, saj v areni sedanjosti z lažnivo in prefinjeno retoriko spreminjajo zgodovino – potvarjajo resničnost takratnih dogodkov in, kar je najhuje, da poveličujejo ljudi, ki so se z ramo ob rami borili z nacisti in fašisti.

Naj ostane Tito samo Tito. Nihče od nas nima pravice spreminjati zgodovine in ocenjevati nekoga skozi izmišljene zgodbe. Tito ni človek, ki bi se ga morali sramovati. Tito je naša zgodovina, je prepoznavni znak pretečenega časa. Nihče nam ga ne more vzeti.