Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1972 razglasila 5. junij za Svetovni dan okolja in s tem obeležila Stockholmsko konferenco o človekovem okolju. To je vodilni dan ZN za spodbujanje ozaveščenosti in ukrepov za okolje po vsem svetu. Glavni poudarek svetovnega dneva okolja 2020 je namenjen biotski raznovrstnosti.

Pomen biodiverzitete

Biotska raznovrstnost (biodiverziteta) pomeni stopnjo raznovrstnosti vseh oblik življenja (živih bitij) v nekem okolju. Predstavlja pestrost vseh živih organizmov in njihovih bivališč, ki se izraža na več ravneh: genski (raznolikost med posameznimi osebki iste vrste), vrstni (raznolikost med vrstami, kot so npr. živali in rastline v jezeru) in ekosistemski (poleg same pestrosti organizmov vključuje še pestrost povezav med njimi, med seboj povezani organizmi skupaj s fizičnim okoljem sestavljajo ekosistem). Leta 2003 je Anthony Campbell iz Univerze Cardiff (VB) določil še četrti nivo: molekularna pestrost. Biodiverziteta, kot jo poznamo danes, je nastala v milijardah let razvoja življenja. Na svetu je bilo doslej opisanih okoli 1,2 milijona vrst živali, od tega skoraj milijon žuželk in okoli 300.000 vrst višjih rastlin. V Sloveniji poznamo več kot 3200 vrst višjih rastlin (praprotnice in cvetnice), medtem ko je favna zastopana s približno 16.000 vrstami, od katerih je kar okoli 4000 endemičnih. Slovensko ozemlje, ki obsega le 0,004% zemeljske površine, predstavlja prebivališče za kar dva odstotka vseh znanih kopenskih živalskih vrst. Posebej visoka je biodiverziteta kraških jam s kar 200 vodnimi in 150 kopenskimi vrstami. Pet slovenskih jamskih sistemov se je uvrstilo med 20 najbogatejših na svetu!

Ohranitev biodiverzitete

Ohranitev biodiverzitete je bistvenega pomena za obstoj in razvoj človeštva na Zemlji. Prav tako je pomembna pri reševanju podnebne krize, ki predstavlja največji izziv za prihodnost človeštva. Hrana, ki jo vsak dan jemo, voda ki jo pijemo, zrak ki ga dihamo in podnebje, ki nam omogoča življenje, izvirajo iz narave. Biodiverziteta, ki nam omogoča preživetje, izginja. Kaj lahko naredite?

- Uporabljajte ekološka čistila ter kozmetične in higienske izdelke. Večina čistil in kozmetičnih izdelkov vsebuje kemikalije (konzervanse, sintetične dišave, površinsko aktivne snovi, …), ki niso biološko razgradljive in zato škodljive za žive organizme.

- Varčujte z vodo in zmanjšajte vodni odtis. Vodni odtis je vsa voda, ki jo porabimo v enem dnevu. V Sloveniji odpremo pipo in iz nje priteče čista pitna voda, zato jo uporabljamo za vse, tudi za zalivanje vrta in pranje avtomobila. Na vrtu sadite rastline, prilagojene na lokalne razmere, ki ne potrebujejo veliko vode. Za zalivanje vrta uporabljajte deževnico. Pri umivanju zob in spiranju posode zapirajte pipo.

- Zmanjšajte odlaganje smeti v naravi z nakupom lokalno pridelanih izdelkov brez nepotrebne plastične embalaže ali v povratni embalaži. Kupujte kvalitetne električne naprave, ki zdržijo dlje. Uporabnih stvari ne zavrzite, podarite jih naprej.

- Ustvarite biodiverziteti prijazen vrt. Ne uporabljajte pesticidov in umetnih gnojil. Spoznajte in kupujte ekološko pridelan bombaž. Z intenzivnim pridelovanjem bombaža je zasedenih samo 3% obdelovalnih površin, zanj pa vseeno porabimo 25% vseh insekticidov na svetu! Zaradi izčrpavanja tal, krčenja gozdov, pretiranega namakanja, onesnaževanja podtalnice, izpostavljanja delavcev strupenim snovem je tovrstna pridelavo še posebej škodljiva za okolje, biodiverziteto in ljudi. Nasprotno pa pri ekstenzivni pridelavi ekološkega bombaža uporabljajo naravna gnojila in pesticide, porabijo manj vode, ohranja se rodnost tal. Rezultat tega je bombaž z mehkejšimi in odpornejšimi vlakni.

Naštete so le nekatere izmed možnosti, obstaja pa še veliko drugih s katerimi lahko izboljšate biodiverziteto našega planeta.

Bistvo ohranjanja bidiverzitete

Biodiverziteta nam nudi potrebne dobrine, mi pa to dojemamo kot nekaj vsakdanjega in samoumevnega. Rastline zagotavljajo kisik, gozdovi in mokrišča čistijo in združujejo vodo. Biodiverziteta je tudi vir hrane, zdravilnih rastlin ter snovi in obnovljivih virov energije. Živimo v izjemnih časih, ko je potrebno poskrbeti za naravo, da bi poskrbeli zase. Ustvariti si moramo dostojno življenje znotraj naših omejitev in ob tem upoštevati celostne posege v družbene in ekonomske pore našega življenja. Verjeti moramo v pozitivne spremembe!