Arhiv Lokalno.si

Na svetovni dan biotske raznovrstnosti, v petek, 22. maja, sta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Javni zavod Krajinski park Kolpa pripravila posvet na temo Ohranjati in kmetovati. V prijetnem okolju kulturnega spomenika v upravljanju JZ KP Kolpa - Šokčevega dvora v Žuničih so uvodoma predstavili svoje poglede  direktor KP Kolpa Boris Grabrijan (Predstavitev zavarovanega območja KP Kolpa ter sožitje med varovanjem okolja in kmetovanjem), o prednostih in težavah kmetovanja v zavarovanih območjih je v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije spregovoril dr. Janko Rode, mag. Zdenka Kramar iz KGZS-Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto pa je podrobneje osvetlila možnosti v lokalnem okolju Bele krajine, pomen biotske raznovrstnosti v živinoreji je predstavil prodekan Biotehniške fakultete doc. dr. Drago Kompan in pomen sonaravnega kmetovanja na zavarovanih območjih je predstavila Mateja Žvikart iz Zavoda RS za varstvo narave. Možnosti financiranja okoljskih programov v tem srednjeročnem obdobju pa je v imenu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavila Marta Hrustelj Majcen.

Razpravljavci so si bili enotni, da sobivanje je mogoče in ga v veliki meri uspešno prakticirajo na večih zavarovanih območjih, seveda pa so znane tudi številne težave posameznih okolij. Ne le ekološka, temveč tudi integrirana in konvencionalna raba kmetijskega prostora pri tradicionalnih tehnologijah nista problematična, velja pa seveda tehnologijo prilagajati mikro pogojem. Ob splošno znani skrbi za ohranjanje prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst je bil poudarjen tudi pomen ohranjanja rejnih pasem in vrst, saj smo številne že izgubili, večim pa izumrtje še grozi.

Tudi na območju KP Kolpa je še ohranjeno veliko bogastvo različnih vrst in pasem, mnoge pa so žal za vedno izgubljene. KP Kolpa se tako pojavlja v vlogi akterja ohranjanja tudi teh vrednot.  Na dnevu odprtih vrat KP Kolpa, ki je bil v nedeljo, so obiskovalci - prebivalci parka poudarili, da pri kmetovanju ne čutijo omejitev zavarovanega območja, saj naravne danosti in demografska struktura niso dovolile razvoja intenzivne pridelave. Danes pa je stanje v družbi in okolju takšno, da se poskuša slediti okolju prijaznim tehnologijam pridelave.

KP Kolpa