Arhiv Lokalno.si

V DU Dolenjske Toplice smo se lotili zahtevnega projekta, izpeljave 161 km dolge Trdinove poti. Po prvih dveh etapah je padla odločitev, da etape, posebno tiste daljše, razdelimo na dva dela, da bodo primerne večjemu krogu udeležencev. Ker pa bi radi pot prehodili v roku enega leta, bo potrebno izpeljati posamezne dele poti pogosteje kot enkrat na mesec. Korak za korakom se daleč pride in skupina navdušenih pohodnikov se povečuje. Tudi težava z logistiko prevozov se rešuje z dobro voljo udeležencev in pomočjo vodje projekta Milana Novakoviča. Na delu tretje etape, od Loške vasi do Podstenic in tudi v bodoče, bo naš vodič Marko Pršina, fotograf, jamar, konservator, dipl. ing. grafične tehnike … Predvsem pa velik ljubitelj narave, poznavalec Kočevskega Roga, kar se odraža v vlogi jamarja in skozi njegov fotografski objektiv. Je prejemnik prestižnih nagrad za svoje izjemne fotografije.

Sončni zimski dnevi kar vabijo v naravo. Lepa skupina se nas je zbrala Pri Henriku v Loški vasi. Nasmejani obrazi so zagotovilo za lep dan. V drugi etapi smo prestopili Krko in se znašli na robu Kočevskega Roga. Kočevski rog, visoko dinarsko pogorje, sega 25 km v dolžino, najvišji vrhovi presegajo 1000 m. V geološkem smislu prevladujejo karbonatne kamnine, kar ustvarja kraške oblike, jame in udornice. Gozdovi so naravno ohranjeni in dom številnih živalskih vrst, vključno z volkovi, medvedi in risi. Območje je del omrežja Natura 2000. Povezano je z izginulo dediščino Kočevarjev, nemške skupnosti iz 14. stoletja. Med 2. svetovno vojno je bil rog središče odporniškega gibanja. Danes je priljubljena destinacija za pohodništvo in rekreacijo.

Po cesti smo iz Podhoste zavili na označeno gozdno pot, ki je hkrati del evropske pešpoti in Trdinova pot. Desno se odcepi proti Sv. Petru. Trdinova označena pa nas vodi levo po makadamski cesti, ki se postopoma dviguje. Hodili smo čez Ambrožev ovinek, za katerega se ne ve, zakaj se tako imenuje, nato mimo Brezna ob cesti, kjer so jamarji izpeljali čistilno akcijo pravega krajevnega smetišča. Jamarski klub Novo mesto je eden vodilnih klubov za čiščenje podzemnih jam. Bistvo njihovega dela je organizirano čiščenje v sodelovanju z lokalno skupnostjo in drugimi organizacijami. Z višino se je snežna odeja zviševala in nazadnje smo vstopili v zimsko pravljico. Višinske razlike smo opravili 487m, prehodili vse skupaj okoli 12 km v treh do štirih urah. Dodana vrednost so bile posebnosti in zanimivosti ob poti, na katere nas je opozoril naš vodič. Prisluhnili smo zanimivi predstavitvi dela jamarjev, pa še daleč nazaj oglarjev, apneničarjev, sekalcev, vse do grofov Auerspergov, lastnikov obsežnih gozdov, Grofove mize na stičišču številnih poti. Marko nam je predstavil skupino treh jam Bermudski trikotnik, kjer je še pritrjena vrv, po kateri so se spuščali jamarji. Pot pelje mimo Faberjevega križa, ki spominja na dogodke polpretekle zgodovine, do postanka pri leseni koči na Primožu. Še malo in opazili smo naš cilj - Čebelarski dom v Podstenicah. Iz kurišča ob domu se je kadilo. Hvala čebelarjem, da so nam dovolili uporabo kurišča. Marija in njen Kuža Cof sta nas pričakala ob mizici pogrni se. Spekli smo klobase, se posedli za obloženo mizo, polno prinesenih dobrot, se predali soncu, klepetu, fotografiranju in seveda načrtu za naslednji del Trdinove poti, od Čebelarskega doma v Podstenicah do Vrh Roga in Žag.

Ne najdem besed, da bi opisala zimsko pravljico, v kateri smo uživali v hoji, druženju, spoznavanju zanimivosti Kočevske Roga, skrivnosti jam ... neokrnjene narave v želji, da jo ohranjamo za naslednje rodove.