arhiv

##IMAGE-2527653##

Slovenski praznični dan reformacije med ljudmi – roko na srce – kar nekako zasenči tako imenovana noč čarovnic. Čeravno gre res za uvožen praznik, niti ni tako zelo nov, predvsem pa ne tako zelo ameriški. Praznik ima namreč korenine v keltskih časih britanskega otočja.

Zakaj izrezovanje buč

Če se boste ob tem – pa če zaradi otrok ali zaradi lastnega veselja – lotili izrezovanja buč, še nekaj besed o tej tradiciji. Tudi ta sega stoletja v preteklost. Zgodba, ki govori o izvoru izrezovanja buč, gre nekako takole:

Pred davnimi leti je na Irskem živel možakar imenovan Skopušni Jaka, ki ga je nekega dne povabil na pijačo Hudič. Ker pa si je Jaka prislužil pridevek Skopušni z razlogom, ni hotel plačati za pijačo. Hudiča je prepričal, da se ta spremeni v kovanec, s katerim bo krčmarju plačal njuno pijačo. Ko se je Hudič spremenil, se je Jaka odločil, da bo kovanec obdržal. Zato ga je vtaknil v žep, kjer pa je že imel srebrni križec, ki je Hudiču preprečeval, da bi se spremenil nazaj v prvotno obliko. Čez čas je Jaka Hudiča le osvobodil, vendar pod pogojem, da ga ne bo nadlegoval leto dni ter da če bo Jaka slučajno umrl, ne bo preklel njegove duše. Ko je Hudič ponovno obiskal Jaka čez eno leto, ga je ta ponovno prelisičil. Hudič mu je moral spet obljubiti, da Jaka ne bo nadlegoval še nadaljnjih deset let. To se je zgodilo, vendar kmalu zatem je Jaka umrl.

Bog ga ni želel sprejeti v nebesa, svoje obljube pa se je držal tudi Hudič; ni preklel njegove duše in ni ga sprejel v pekel. Jaka je poslal v temno noč z enim samim gorečim ogljem in Jaku ni preostalo drugega, kot da oglje postavi v izrezano čebulo; po Zemlji blodi vse od takrat.

Na Irskem in Škotskem so ljudje začeli izdelovati svojo različico Jakove laterne, ko so začeli izrezovati strašljive podobe v čebulo ali krompir ter jih postavljali na okenske police ali v bližino vrat, da bi odvrnili od obiska Skopušnega Jako in druge nezaželene duhove. V Angliji so za izrezovanje uporabljali peso. A šele prišleki v Ameriko so začeli izrezovati buče, potem ko so v novem svetu odkrili ta sadež, ki so ga staroselci obdelovali že 5000 let pred prihodom Evropejcev.

Buče na jedilniku

Buče so na slovenskih tleh še nedolgo nazaj sodile le v prehrano živali; v zadnjih letih pa se vse bolj uveljavljajo med ljubitelji zdrave prehrane. V času okrog noči čarovnic so tako tudi v novomeški Čajarni pri starem mostu pripravili kuharsko delavnico, kjer bodo nocoj ob 18. uri izdelovali jedi iz buč. Delavnico bo vodila Suzana Plut. „Buče so po krivici zapostavljene. Nepoznavalci jih hitro odslovijo, češ da je pa to hrana za prašiče. Nejeverne Tomaže ne moremo prepričati zgolj z besednimi argumenti. Njim je treba to hrano skuhati,“ je pred delavnico povedala Plutova.

„Jedi bomo s čim manjšo termično obdelavo pripravljali iz buč in bučk. Gre za takšne jedi, ki jih morda pripravljamo vsak dan, vendar pri tem uporabimo drugačne sestavine.“ Plutova pri tem našteje kruhke z muškatno bučo, enolončnico s šitakami, sladko juho iz bučk in jabolk, narastek z bučo in seitanom, bučne poplete z omako iz buč, za posladek pa bučno torto. „Uporabljali bomo tudi ingver, ki je sestavina, ki poleg buč močno ogreje in je kot tak primeren za zimski čas.“

Če vas je zamikalo, pokličite 031 348 045.