Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Spoznavanje gozda in gozdnih živali na Ruperč vrhu


lokalno
M. P.
22. 3. 2013, 13.15
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

ruperc_000.jpg
Arhiv Lokalno.si
ruperc2_000.jpg
Arhiv Lokalno.si

V prvi tretjini šolskega leta 2012/2013 smo intenzivneje pričeli s projektnimi aktivnostmi in obiski na naravoslovni učni poti Ruperč vrh. Projekt, Tematski naravoslovni dan – obora Ruperč vrh je zaživel proti koncu leta 2011, ko smo partnerji DLC Diana d.o.o., Zavod Grm Novo mesto, Zavod za turizem Novo mesto ter Društvo Grmčani, pričeli s snovanjem aktivnosti, učnega programa ter pričeli pripravljati poligon za učno pot v obori Ruperč vrh. Po dobrem letu dela in poletni slavnostni otvoritvi je napočil čas, da odpremo vrata obore šolarjem in se skupaj podamo na raziskovanje gozda.

V toplih jesenskih dneh smo lepe in sončne dni v obori Ruperč vrh izkoristili za učne ure v naravi, pohode po naravoslovni učni poti in raziskovanje in opazovanje gozda ter gozdnih prebivalcev v družbi mladih in vedoželjnih učencev. Učno pot, katero smo uradno odprli preteklega julija, so učenci intenzivneje začeli obiskovati v letošnjem šolskem letu, vreme pa je bilo v jesenskem obdobju precej primerno in naklonjeno potepanju po gozdu. Obisk na učni poti je bil pester in množičen, obiskale so nas skupine mlajših in starejših otrok, od predšolske mladine, osnovnošolcev, do dijakov in študentov.

Mnogi so nas obiskali peš, saj oboro ter učno pot zlahka dosežemo v slabi uri hoje iz mestnega centra, med potjo pa se ne rabimo posluževati glavnih, precej prometnih cest, tako da je trasa primerna tudi za večje šolske skupine.

Ob vhodu v oboro smo obiskovalcem najprej predstavili področje dejavnosti v ogradi, natančno pa smo si tudi ogledali veliko informacijsko tablo, ki nam predstavi celotno učno pot in vse na njo umeščene učne točke, od katerih je vsaka opremljena z lastno učno tablo in mnogimi podatki.

Zaenkrat si je moč v obori ogledati osem različnih učnih točk, ki nam predstavijo pomen gozda, razkrijejo prepleten sistem jazbečevih in lisičjih lukenj, namen solnic in krmilnic za živali ter najpomembnejše živalske prebivalce obore, predstavijo načine poseganja v gozd, opišejo mravljišče, na kratko opišejo zgodovino bližnjega gradu Ruperč vrh ter »luknjasta«, prepustna kraška tla.

Ogled učne poti in izvajanje z njo povezanih aktivnosti je seveda potekal različno, prilagojeno potrebam in zahtevam različnih starostnih skupin, saj je učna pot namenjena vsem – predšolskim skupinam, otrokom s posebnimi potrebami, osnovnošolcem,pa vse do študentov naravoslovnih smeri. Mlajši otroci so se najbolj navduševali ob progastih prašičjih mladičkih ter mladem osirotelem srnjačku, ki se človeške družbe nikoli ni zbal, saj je ob njej zrasel. Najmlajši obiskovalci so prav tako z veseljem zasedli igrala, ki stojijo na jasi ob učni poti, najbolj zvedavi in pogumni pa so se tudi preizkusili v hranjenju jelenjadi.

Starejšim šolskim skupinam je bil namenjen bolj strokoven in podroben program, za osnovnošolce in srednješolce pa je bilo organiziranih več različnih učnih skupin, s praktičnimi preizkusi v naravi in predavanji o divjadi ter gozdu. Priprava in izvedba naravoslovnih dni, predavanj ter preizkusov je potekala v sodelovanju s sodelavci z Zavoda Grm, ki so bili s svojim znanjem in izkušnjami v veliko pomoč že pri zasnovi in urejanju naravoslovne učne poti, po kateri so potekale aktivnosti.

Nabor aktivnosti je bil pester: otroci so, ločeni v več manjših učnih skupinicah, spoznavali zakonitosti gozdnega ekosistema, strukturo gozdnih tal, drevesne vrste, podrast in živalski svet. Z osnovnošolci smo opravljali več enostavnih preizkusov prepustnosti gozdnih tal, spoznavali gozdne mravlje in strukturo mravljišč, si ogledali sistem lisičjih lukenj, ter spoznali mnoge tipične predstavnike slovenskih gozdov: navadnega jelena , košuto, srno, srnjaka, divjega prašiča, kot tudi neavtohtoni vrsti, kot sta damjak in muflon.

Ena od točk na učni poti je namenjena tudi pomenu gozda, njegovi vlogi v svetu, in tu so otroci spoznavali in razmišljali, čemu potrebujemo gozd, zakaj moramo zanj skrbeti in ga ohranjati, saj je gozd izjemnega pomena za človeka - zato je prav, da do njega gojimo spoštljiv odnos že od mladih nog, prav to pa je tudi ena od ključnih točk projekta Tematski naravoslovni dan, saj želimo v mladih vzbuditi občutek in skrb za okolje, za zeleno naravo, ki je naš največji zaklad.

V družbi enega od mentorjev z Zavoda Grm, lovca z dolgoletnimi izkušnjami, gospoda Franca Jarca, so šolarji izvedli veliko zanimivih podatkov glede naše gozdne divjadi, prehranjevalnih navadah prašičev in jelenjadi, razmnoževanju, številu mladičev, skrbi za divjad v zimskem času, marsikatero zanimivo lovsko zgodbo itd.

Na velikih krmiščih smo lahko opazovali divjad med hranjenjem, otroci pa so se tudi naučili, čemu služijo krmišča za divjad in zakaj so koristna in potrebna, ne samo v ograjenem gozdu, kot je obora, pač pa tudi zunaj, v naravnem okolju.

Med potjo po učni poti smo naleteli tudi na nekaj visokih lovskih opazovalnic, se ustavili pri manjši kraški jami, si ogledali veliko blatno mlakužo divjih prašičev, v neposredni bližini enega od krmišč pa je tudi učna točka, z nekoliko drugačno, kulturno-zgodovinsko vsebino: staro grajsko perišče. V neposredni bližini učne poti je nekoč namreč stal grad, katerega pozabljeno in posušeno perišče je dandanes ena od točk, na kateri so otroci izvedeli še nekaj podatkov o zgodovini tega območja in življenju v starih časih.

Prav tako lahko rečemo, da je iz »starih časov« tudi skoraj 140-letna smreka, najstarejša v obori, ki jo srečamo ob vračanju po učni poti:

Ko smo se po približno uro dolgem obhodu krožne učne poti vrnili na začetek, nas je večkrat pričakala tudi malica in prigrizki iz Hiše Kulinarike Zavoda Grm, da smo se z učenci lahko siti odpravili nazaj do avtobusov, ali pa jo kar peš mahnili do mesta.

Z novimi zgodbami in obiski učne poti pa nadaljujemo že prav kmalu, v toplih aprilskih dneh. Do takrat pa lep pozdrav!

Aktivnost se izvaja v okviru projekta »Tematski naravoslovni dan – Obora Ruperč vrh«. Projekt je del NIP LAS DBK za leto 2011 in je delno sofinanciran iz sredstev LEADER, 4. Osi EKSRP.

Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.