Kot naslednji se je v dolgo vrsto bivših postavil še Sašo Udovič; ta je dal po zadnjem večnem derbiju z Mariborom jasno vedeti, da želi imeti pri opravljanju vloge športnega direktorja povsem proste roke. Svoj obstanek je pogojil z odhodom trenerja Milorada Kosanovića, toda na koncu je bil vseeno on tisti, ki je potegnil najkrajšo. Olimpija se mu je včeraj zahvalila za sodelovanje, zeleno-beli so »spodili« še eno legendo ljubljanskega nogometa.
Udovič, svoj čas udarni napadalec slovenske članske reprezentance, se je za »prestop« k Olimpiji odločil ob koncu lanskega leta. Decembra je le popustil po večtedenskem snubljenju Izeta Rastoderja, sprejel je ponudbo Olimpije in se poslovil od Krke. Pred tem je Novomeščane vrnil nazaj med elito, bil je prepričan, da bo selitev v Ljubljano predstavljala nadgradnjo njegovega nogometnega-funkcionarskega udejstvovanja. Ko se je prvič predstavil javnosti, je dal jasno vedeti, kakšne bodo smernice njegovega dela. »Želim sestaviti mlado, poletno ekipo, ki bo igrala všečen nogomet in bila Ljubljani v ponos,« je razpredal. A tedaj si ni mogel niti misliti, da bo vsega konec že čez štiri mesece! V tem času se je komajda navadil na novo delovno mesto, komaj je dobro spoznal svoje nove sodelavce. Toda to je bilo dovolj dolgo obdobje, da se je njegov odnos z Rastoderjem povsem skrhal. In Udovič je postal naslednji v vrsti, ki ga je ljubljanski nogometni samodržec sprva koval v zvezde, nato pa ekspresno hitro obupal nad njim. In na koncu celo enostransko prekinil pogodbo z njim. Ter Olimpiji najbrž na grbo nakopal nekaj dodatnih naporov na sodiščih ... A kaj se je dejansko zgodilo, kaj je bilo dejansko krivo, da sta se Udovič in Rastoder tako hitro znašla na nasprotnih bregovih? Razlog je naravnost bizaren.
"Olimpiji sem se pridružil močno motiviran, bil sem željan dokazovanja. Toda pri svojem delu sem bil večkrat oviran in kmalu sem ugotovil, da na takšen način dolgo ne bom mogel službovati. Prepričan sem, da prihodnost Olimpije ob takšnem vodenju ni svetla. V največje veselje in zadovoljstvo bi mi bilo, da bi lahko ostal, toda odhajam, ker nisem želel biti marioneta v rokah ljudi oziroma osebe, ki vodi klub."
Zgodba o koncu ljubezni se je začela pisati januarja, torej že v prvem Udovičevem mesecu v vlogi športnega direktorja Olimpije. Tedaj se je v Ljubljano vrnil Adnan Bešić, ki je prvi del sezone kot posojen preživel v Novem mestu. Pri Krki je sicer odigral nekaj tekem, toda Dolenjci poleti sklenjenega dogovora niso podaljšali. Bešić se je tako moral vrniti nazaj v prestolnico, kjer pa zanj prav tako ni bilo več prostora v ekipi. Trener Milorad Kosanović se mu je odrekel, Bešić je dobil proste roke pri iskanju novega delodajalca. Kmalu je zanj prišla ponudba iz Avstrije in nekdanji mladinec Domžal se je preselil v Pliberk, kjer je kot posojen okrepil nižjeligaški klub SVG Bleiburg. Vse lepo in prav, do zdaj se vse skupaj zdi povsem korektno. Zakaj bi se zgolj zaradi tega kdorkoli sporekel? Težava je nastopila, ko je za vse skupaj izvedel Rastoder. Udovič naj bi prestop izpeljal na lastno roko, brez vednosti predsednika Olimpije. Ta zaradi tega ni bil navdušen, to je dal nekoč vrhunskemu napadalcu, ki je vrsto let preživel na tujem, tudi jasno vedeti. Žal se je tedaj odnos med obema skrhal do te mere, da poti za vrnitev nazaj ni bilo več. Še več, postajal je vse slabši, v zakulisju se je dogajalo marsikaj. Umazano perilo se je pralo javno; sicer stran od oči medijev, toda tudi v Ljubljani imajo stene marsikje ušesa, zato ne preseneča, da so nekateri že pred časom prišli do namigov, kako se Rastoder in Udovič ne razumeta več.
Zadnje dejanje odpisanega
Ko je Udovič po preteklem večnem derbiju, na katerem je Maribor potrdil preboj v finale pokala, javno zahteval Kosanovićevo slovo, je bilo to še zadnje dejanje že odpisanega funkcionarja. Rastoder se je menda že pred tem odločil, da bo prekinil sodelovanje z njim, toda Udovič je sklenil, da se kar tako ne bo dal. Nekateri so skozi izhodna vrata Olimpije odšli po tiho in sklonjenih glav, Udovič ne. Jasno je dal vedeti, da pri delu nima tako prostih rok, kot bi bilo to logično, hkrati je poudaril, da ne vidi smisla v nadaljevanju sodelovanja, če dela ne more opravljati tako, kot si želi. In končana je bila še ena ljubezenska zgodba. Da ne na lep način, je seveda jasno. In Udovič tega včeraj niti ni skrival. »Olimpiji sem se pridružil močno motiviran, bil sem željan dokazovanja. Toda pri svojem delu sem bil večkrat oviran in kmalu sem ugotovil, da na takšen način dolgo ne bom mogel službovati. Nisem mogel normalno opravljati svojega dela ... Prepričan sem, da prihodnost Olimpije ob takšnem vodenju ni svetla. V največje veselje in zadovoljstvo bi mi bilo, da bi lahko ostal, toda odhajam, ker nisem želel biti marioneta v rokah ljudi oziroma osebe, ki vodi klub. Dejstvo je, da so se težave tega kluba začele že precej pred mojim prihodom, o tem ne nazadnje govorijo tudi rezultati. Ne glede na vse Olimpija ostaja moj najljubši klub in vedno bo tako. Toda zeleno-beli potrebujejo korenite spremembe, če bodo želeli biti uspešni. Kam vodi pot, na kateri so v tem trenutku, pa mislim, da je vsem jasno,«je v diktafon Ekipe včeraj popoldan dejal Sašo Udovič, ki mu - verjeli ali ne - Rastoder očita celo, da je v javnosti blatil ime ljubljanskega kluba! Toda ob tem se bo verjetno marsikdo vprašal, kako je sploh mogoče blatiti ime kluba, ki je v očeh navijačev že zdavnaj izgubil vso verodostojnost. Kdo je glavni krivec za to, pa presodite sami ...