Arhiv Lokalno.si

Na Grabrovcu nad Metliko, na turistični kmetiji Jakljevič, so v organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto - območna izpostava Metlika včeraj pripravili dan špargljev. Tam so pripravili izobraževalni program, v katerem so slušatelji iz Bele krajine in Dolenjske prisluhnili predavanju dipl. ing. agronomije Iztoka Vidica, ki je zbrane seznanil s tehnologijo pridelave špargljev. Natalija Perko in Darinka Slanc iz KGZ Novo mesto pa sta predavali o sajenju in tržnih možnostih pridelave špargljev v Beli krajini. Sledil je ogled nasada špargljev in ob koncu degustacija špargljevih jedi, ki so jo pripravili domačini turistične kmetije Jaklič.

Šparglji so zagotovo izredno zanimiva zelenjava, najprej zato, ker so izredno zdravi, v spomladanskem času pa predstavljajo gojiteljem prvi dohodek. Upravičeno se jih je prijela oznaka kraljevska zelenjava, saj so jih gojili predvsem bogatejši sloji prebivalstva. V Sloveniji so jih pridelovali že pred prvo svetovno vojno, po drugi svetovni vojni pa so gojenje opustili, menda tudi zato, ker je bilo to zelenjava bogatejših slojev, kar pa se takrat ni skladalo z duhom socialističnih časov; jih je pa preverjeno zelo cenil takratni komunistični veljak Matija Maček. Prve resnejše začetke ponovnega gojenja špargljev pa beležimo v osemdesetih letih, saj so na Primorskem in Celjskem posadili nekaj večjih nasadov. In tako smo tudi v Sloveniji ponovno začeli spoznavati te nadvse koristne in slastne rastline. Dandanes rastejo šparglji na okoli 50 hektarjih, glede na potrebe trga in vse večje povpraševanje pa bi potrebovali vsaj še 100 hektarjev špargljev, da bi zadostili potrebam v Sloveniji.

Preberite še

Turizem

5 idej za zabaven in poučen jesenski izlet po Sloveniji

V Beli krajini so trenutno tri večja špargljišča na površini pol hektarja, kot pa je povedala poznavalka špargljev Darinka Slanc, bi glede na potrebe potrebovali vsaj še dva hektarja zasajenih površin. Naj še omenimo, da  v Evropski uniji le Španija in Grčija pridelata dovolj špargljev za lastno oskrbo. Cena za kilogram svežih in prvovrstnih špargljev pa recimo v Bruslju dosega tudi 30 evrov.

V zadnjih nekaj letih so šparglji sicer vse bolj prisotni na policah trgovskih velecentrov. Zvečine gre za uvoz iz sosednje Italije, cene tovrstnih špargljev pa so nižje, predvsem na račun slabše kvalitete. V trgovskih centrih lahko kupimo šparglje le za nekaj evrov, takšni šparglji pa so praviloma stari več dni in se ne morejo primerjati z sveže nabranimi. Vsakdo, ki le enkrat poizkusi sveže ubran špargelj ali tisti, ki je star nekaj dni, ve, da je razlika enormna, saj so šparglji zelenjava, ki je dobra in kvalitetna le sveže ubrana.

Tomislav Urh

Galerija

Arhiv Lokalno.si