Arhiv NTRC

Nebesna telesa, ki se gibljejo med našimi planeti, od nekdaj burijo domišljijo ljudi. Naši predniki so si tovrstne pojave razlagali po svoje, je v predavanju z naslovom Vesoljski biljard povedala Majda Kamenšek Gajšek. Med drugim so menili, da gre za duše umrlih ali za iztrošene zvezde, ki so padle z neba. Nekateri so bili prepričani, da gre za solze svetnikov. Za meteorite iz ozvezdja Perzej, ki so sicer znani kot perzeidi, je namreč pri nas uveljavljeno ime solze sv. Lovrenca. Ljudje so komete v preteklosti dojemali kot znanilce sreče ali nesreče, z njimi je bilo vedno povezanih veliko neznank.

Predavateljica je pojasnila, da so nekateri kamni, ki se gibljejo med našimi planeti, stari toliko kot naše osončje. Tisti, ki se gibljejo v vesolju, so asteroidi in se po svojih tirnicah običajno premikajo okrog sonca. Tisti, ki pri premikanju skozi osončje za seboj puščajo svetlo sled, so kometi. Tisti, ki padejo na zemljo v trdnem stanju, so meteoriti. Če zgorijo v atmosferi, so meteoridi. Sled, ki ostane za njimi in kar ljudje prepoznamo kot zvezdni utrinek, je meteor. Bolidi so meteorji, ki so tako svetli, da jih lahko vidimo celo podnevi. Takšen bolid je leta 2013 z neba padel v rusko mesto Čeljabinsk.

Sejalci življenja v vesolju

Na nova dognanja glede omenjenih nebesnih teles je v zadnjem obdobju po besedah Kamenšek Gajškove vplivalo več pomembnejših dogodkov. Evropska vesoljska agencija (ESA) je leta 2004 z ameriško vesoljsko organizacijo (Naso) v vesolje poslala sondo Rosetto. Slednja je po dvanajstih letih pristala na kometu Čurjumov-Gerasimenko, ki je bil odkrit leta 1969. »Kometi so najstarejši objekti v vesolju, o katerih vemo relativno malo in nam lahko osvetlijo vedenje o tem, kako je nastalo življenje. Čeprav pristajalni modul Philae sicer ni pristal čisto tako, kot je bilo zaželeno, je na zemljo vseeno poslal veliko podatkov o kometu. Rosseta se z njim še vedno vozi po vesolju. Čez nekaj let, ko bo to nebesno telo spet v bližini Sonca in bo ponovno vidno z Zemlje, bo s sondo morda ponovno mogoče vzpostaviti stik. ESA namerava v vesolje poslati še satelit Hera, ki bo lahko zbral dodatne podatke o kometu,« je dejala.

Poudarila je, da kometi še zdaleč niso le ledene kepe, kot so ljudje mislili nekoč. Na njih namreč obstajajo organske molekule in aminokisline, ki so osnovni gradniki beljakovin. Na njih je še fosfor, eden od potrebnih elementov za razvoj molekule DNA, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih. »Zaradi vsega naštetega so kometi verjetno sejalci življenja po vesolju oz. nekakšna vesoljska dostavna služba.«

Foto: Gregor Gajšek

Preberite več v Novem tedniku