© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Slovenske zgodbe iz zbirke Galerije likovnih samorastnikov Trebnje


lokalno
P. K. L.
18. 5. 2019, 09.55
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

_zzzzzzzzds__1_.jpg
Arhiv Lokalno.si
_zzzzzzzzds (1)
_zzzzzzzzds__5_.jpg
Arhiv Lokalno.si
_zzzzzzzzds__6_.jpg
Arhiv Lokalno.si
_zzzzzzzzds__7_.jpg
Arhiv Lokalno.si

Rastoča knjiga ni edina, ki povezuje Državni svet in Center za izobraževanje in kulturo Trebnje. Do konca meseca je namreč v prostorih Državnega sveta v Ljubljani na ogled razstava Slovenske zgodbe iz zbirke Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, s poudarkom na Sandiju Leskovcu in Lucijanu Reščiču.

15 del iz bogate mednarodne zgodbe, ki se že več kot pol stoletja piše v Trebnjem, je mali delček 1300 likovnih del, ki v eni zbirki pričajo o naivi kot likovnem slogu, razširjenem po vsem svetu.

Avtorica razstave je kustodinja Galerije likovnih samorastnikov Andrejka Vabič Nose, ki o izbranih avtorjih in delih pravi: »Najbolj prepoznaven slovenski ustvarjalec v zbirki galerije je prav gotovo Jože Horvat Jaki, ki ga tokrat predstavljamo z delom Ikona. Osrednja umetnika Sandi Leskovec in Lucijan Reščič pa prihajata iz naše doline – prvi je prepoznaven po reliefih, s katerimi razmišlja o človeški usodi, drugi pa po tenkočutnih in podrobnih ilustracijah, polnih liričnosti. Izbrana dela, ki so do konca meseca na ogled v Ljubljani, želijo predvsem povabiti obiskovalce v Trebnje, na ogled edine slovenske javne zbirke, ki se posveča naivni in samorastniški umetnosti.« (- pripeta tonska izjava Andrejke V. Nose)

Direktorica Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, Patricija Pavlič, pa dodaja: »Galerija likovnih samorastnikov Trebnje se že od ustanovitve leta 1971 posveča proučevanju, zbiranju, ohranjanju, raziskovanju in promociji naivne in samorastniške umetnosti na Slovenskem in v svetu. Od 1994 deluje v sklopu Centra za izobraževanja in kulturo Trebnje, ki je že petnajst let tudi skrbnik Rastoče knjige Temeniške in Mirnske doline. V njej so obeleženi številni posamezniki, ki so s svojo ustvarjalnostjo zaznamovali lokalno, nacionalno in tudi mednarodno okolje, hkrati pa so povezani s Temeniško in Mirnsko dolino.« (- pripeta tonska izjava P. Pavlič)

Ideje, ki od preloma zadnjega tisočletja vodijo projekt Rastoča knjige so med drugim tudi ustvarjalnost, odličnost, sožitje in strpnost ter inovativnost. Leta 1968 so povezale pobudnike mednarodnega tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem, danes pa povezujejo edinstveno zgodbo iz Trebnjega z Državnim svetom, kjer je razstavo odprl predsednik Alojz Kovšca: »V Državnem svetu se trudimo biti tisto, za kar smo bili namenjeni ob ustanovitvi – stičišče civilne družbe s politiko. Kultura, umetnost, je eden izmed dejavnikov, ki nas opredeljuje kot narod v evropskem prostoru. Državni svet se trudi, da bi čim bolj na široko odprl vrata predvsem tistim kulturnim ustvarjalcem, ki jih včasih institucionalna politika in s tem tudi financiranje obide oziroma pozabi nanje.« (- pripeta tonska izjava A. Kovsca)

Razstava Slovenske zgodbe iz zbirke Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, na kateri sta za kulturni program poskrbeli pianistka Rebeka Dobravec in sopranistka Ema Pavlič, bo v preddverju dvorane Državnega sveta RS na ogled do 31. maja.

17alojz_kovsca_o_kulturi_in_drzavnem_svetu.mp3

Alojz Kovšca

17patricija_pavlic_o_povezovanju_umetnikov_z_rastoco_knjigo.mp3

Patricija Pavlič

17andrejka_vabic_nose_o_izbranih_slovenskih_umetnikih.mp3

Andrejka Vabič Nose


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.