B. D.G

Tudi s postavitvijo novih rastlinjakov bi v Sloveniji lahko povečali samooskrbo z zelenjavo, ki je zdaj že skoraj sramotno nizka – po podatkih statističnega urada je v letu 2017 dosegla komaj 39 odstotkov. A kmetje so se z novo gradbeno zakonodajo znašli pred novimi ovirami, na kar je danes na kmetiji Bučar na Velikem Mlačevem pri Grosuplju opozoril Sindikat kmetov Slovenije.

Sindikat kmetov od Ministrstva za okolje in prostor zahteva takojšnjo spremembo zakonodaje oz. uredbe, ki bo ustrezno uredila področje postavitve rastlinjakov in vrtin za namakanje. Kot opozarja sindikat, je za postavitev rastlinjaka, večjega od 150 kvadratnih metrov, po novi gradbeni zakonodaji treba naročiti projektno dokumentacijo, pridobiti vsa soglasja in plačati komunalni prispevek, kar prinese visoke stroške, opozarja Sindikat kmetov Slovenije.

B. D.G

»Po ureditvi, ki je veljala do 1. junija 2018, so se vsi rastlinjaki šteli za enostavne oz. nezahtevne objekte, po novi zakonodaji, ki se je začela uporabljati po tem datumu, pa je treba za rastlinjake, večje od 150 kvadratnih metrov, naročiti projektno dokumentacijo, pridobiti vsa soglasja in plačati komunalni prispevek,« je po novinarski konferenci v Grosupljem za STA povedal podpredsednik sindikata Roman Žveglič.

Navedel je primer kmeta, ki je želel postaviti rastlinjak velikosti 650 kvadratnih metrov. Projektna dokumentacija bi ga stala 3.000 evrov, moral bi pridobiti soglasja, plačati bi moral tudi 7.500 evrov komunalnega prispevka. Ko vse skupaj sešteje, so stroški skupaj s stroškom rastlinjaka previsoki, da bi se vložek izplačal.

"Minister za okolje in prostor naj takoj popravi uredbo o razvrščanju objektov na staro stanje, da lahko slovenski kmetje začnejo postavljati rastlinjake in povečevati samooskrbo s slovensko zelenjavo," je poudaril Žveglič.