Arhiv Štajerskega Tednika

Vzgoja novih sort krompirja ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, saj sega v leto 1947, torej čas po drugi svetovni vojni. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so nove sorte potrdili leta 1964, med najbolj znanimi pa so bile Igor, Vesna in Cvetnik, od katerih se nam je v spomin gotovo najbolj vtisnil prvi. Te sorte so omogočile napredek v pridelovanju krompirja in z leti povsem izpodrinile starejše tuje sorte. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je denimo igor veljal za najpogosteje gojeno sorto krompirja pri nas, saj je rasel na kar 70 odstotkih slovenskih njiv, in to kljub temu, da je bil cvetnik pojem kakovosti krompirja za ozimnico, vesna pa je dala največ pridelka. Poleg omenjenih so kasneje vzgojili še druge sorte, med katerimi sta se najbolj prijeli jana in kresnik.

Ko se je v 80. letih prejšnjega stoletja tudi k nam razširila nova različica krompirjevega virusa Y, je na gomoljih občutljivih sort povzročila nekrotične znake, zaradi katerih so bile številne slovenske sorte krompirja skoraj povsem uničene, še posebej priljubljeni Igor.

V 25 letih 12 novih sort krompirja

Preberite več v Štajerskem Tedniku