##IMAGE-3320305##

Prejšnji teden je hrvaška veterinarska služba v kraju Črečan ugotovila nov izbruh bolezni klasične prašičje kuge. Ker je kraj oddaljen približno 4 kilometre od slovenske meje, se je nemudoma sestalo Državno središče za nadzor bolezni (DSNB), ki je uvedel ogroženo območje v Sloveniji. To obsega dele občin Ormož in Središča ob Dravi. Na ogroženem območju je 160 gospodarstev s 5538 prašiči. Čeprav ne spadamo v ogroženo območje, pa previdnost ne bo odveč, saj še ni minilo leto, ko je bila klasična prašičja kuga pri Samoboru.

Kot že ob prejšnjih izbruhih bolezni ob slovenski meji je DSNB tudi sedaj sprejel ukrepe, ki veljajo v 10-kilometrskem ogroženem območju. Med ukrepi velja omeniti prepoved premikov in prevoza prašičev, čiščenje in dezinfekcija prevoznih sredstev, obvezna postavitev dezinfekcijskih barier na vhodih in izhodih na gospodarstvo ali objekt. Z Veterinarske uprave Republike Slovenije ponovno pozivajo rejce in tudi ostale državljane, da dosledno upoštevajo vse preventivne ukrepe zoper širjenje te nalezljive bolezni.

Za širjenje klasične prašičje kuge je najbolj nevaren ilegalni promet s prašičjim mesom. Tako je prepovedan vnos termično neobdelanega mesa iz Hrvaške v Slovenijo, saj lahko virus v takšnem mesu preživi tudi več mesecev. Zato velja opozorilo: ne kupujte mesa na Hrvaškem zaradi nevarnosti vnosa virusa, ki lahko k nam pride tudi na manj nadzorovane načine, npr. z avtomobilskimi gumami, čevlji...

Kaj je klasična prašičja kuga?

Klasična prašičja kuga je močno nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Zbolijo praktično vse živali, visok je tudi pogin. Najpomembnejši je neposredni prenos povzročitelja z bolne živali na zdravo. Bolne živali izločajo velike količine virusa s telesnimi izločki, s katerimi se bolezen prenese z neposrednim stikom in posredno preko opreme, pribora, vozil. Pomemben je prenos z mesom in mesnimi izdelki, predvsem s suhomesnatimi izdelki. Z gospodarstva, na katerem se je pojavila okužba z virusom klasične prašičje kuge, lahko bolezen razširijo obiskovalci, veterinarji, prevozniki prašičev in vsi ostali, ki pridejo v stik z okuženimi živalmi.

Rejci sami lahko veliko narede za varnost svoje črede s tem da:

• upoštevajo navodila svojega veterinarja,

• kupujejo prašiče samo iz registriranih rej s preverjenim zdravstvenim stanjem živali,

• javljajo vse premike prašičev na predpisan način,

• ne krmijo živali s pomijami, ostanki lovskih trofej in ostanki suhomesnatih izdelkov,

• ne dovolijo nepotrebnih obiskov v hleve, kjer so nastanjene njihove živali.