Profimedia

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE), ki jo sestavljajo izvoljeni predstavniki parlamentov 46 držav članic, v resoluciji pozdravlja izpustitev Assangea in dejstvo, da se je znova združil s svojo družino.

Ob tem poudarja, da ostaja globoko zaskrbljena zaradi nesorazmerno strogega ravnanja z Julianom Assangeom in se boji, da bodo ti ukrepi imeli odvračilni učinek in ustvarili vzdušje samocenzure pri novinarjih. Resolucija poziva tudi k reformi ameriške zakonodaje o vohunjenju in boljši zaščiti žvižgačev.

Islandska poslanka Thorhildur Sunna Aevarsdottir, ki je v PS SE pripravila poročilo o Assangeu, je v današnji razpravi pred glasovanjem poudarila, da Julian Assange in njegov primer ustrezata definiciji političnega zapornika.

ZDA so svetovno znanega aktivista preganjale, ker je prek platforme WikiLeaks s pomočjo pripadnice ameriške vojske Chelsea Manning leta 2010 objavil množico dokumentov o ameriških vojnah v Iraku in Afganistanu.

Zadnja leta se je med bivanjem v zaporu na obrobju Londona boril proti izročitvi ZDA. Pred tem je še sedem let preživel v izgnanstvu na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, dokler mu niso odvzeli azila in ga aprila 2019 zaprli. Sporazum o priznanju krivde z ameriškim pravosodnim sistemom mu je junija omogočil, da je zapustil Združeno kraljestvo in odpotoval na Saipan, ozemlje ZDA v Tihem oceanu, kjer ga je sodnik obsodil na zaporno kazen, ki jo je že odslužil v predkazenskem postopku. Nato se je vrnil v Avstralijo.

Assange je na torkovem zaslišanju v odboru za človekove pravice Sveta Evrope, svojem prvem javnem govoru po izpustitvi na prostost, dejal, da je na prostosti le zato, ker je priznal krivdo za opravljanje novinarskega dela.