V prijaznem toplotnem valu, senci kočevskega gozda in hlajenju, ki veje iz Male in Velike knežje jame, smo na društvenem pohodu Društvo upokojencev Dolenjske Toplice spoznali nekaj biserov okoli nas. Hodili smo okoli krmilnic, po gozdu smo vstopili v domovanje medveda, bili smo glasni in opozorili nase.

Lepote neokrnjene narave so vedno bolj cenjene, saj se uživanje v naravi, kjer te objame njena spokojnost, ne more primerjati z gnečo v naseljih v dolini.

Brez prijateljev Staneta, Stjepana, Marjana, Braneta, ki poznajo skoraj vsako stezico, ne bi šlo. Štartali smo v Podstenicah, nadaljevali strmo v hrib pod Podsteniškimi stenami, mimo krmišča, po Vinski cesti, mimo spomenika v nekdanjo kočevarsko vas Cink. Po prijetnem postanku po makadamski cesti do najmarkantnejše Velike knežje in Male knežje jame. Jami sta udorni in imata značaj ledenice. Velika knežja jama je globoka 33m. Velika podzemna dvorana, velika 70x30 m, se odpira z dvema udoroma in stropnim breznom. Jama je brez kapniškega okrasja, izstopa zaradi slikovitih udorov in razčlenjenega jamskega prostora, ki ga osvetljuje dnevna svetloba. Jamo je 1939 registriral Egon Pretner in opozoril na jamskega hrošča. Nadaljevali smo po Matevževi cesti pod Babno gorico do Sten in uživali v lepih pogledih do Gač in Gorjancev.

Pod starim orehom pred Čebelarskim domom smo strnili vtise ... bilo je lepo!