Arhiv NTRC

»Ko ustvarjam, izviram iz sebe, navdiha nikoli ne iščem na spletu. Ko mi je enkrat pri peki klasične potice ostal kos testa, sem se domislila, da bi lahko potico pripravila kot pletenico. Hitro sem spoznala, da brez vaje ne bom postala mojstrica, saj je nadev frčal povsod naokrog.« Tako je pripoved o svoji kulinarični posebnosti začela sogovornica, ki nas je v deževnem jutru povabila v tako imenovano api sobico, urejeno po načelih trajnosti. Sobica je izdelana iz lesa iz domačega gozda, opremljena je z restavriranimi kosi starega pohištva. Ogenj v kaminu je prijetno prasketal, ko smo posedli ob domačem čaju iz semen koprive in orehovih pregrad.

Od klasičnih do veganskih

Znanje, kako pripraviti potico na tradicionalen način, je Romanca Rečnik črpala od svoje mame. Sama je v pripravo te sladice vnesla še svojo ustvarjalnost in doma pridelane sestavine. Potice pripravlja z maščobo orehovega olja, ki daje testu nekaj sladkosti, pri čemer Rečnikova sladkorja ne uporablja. Orehov za nadev ne prelije z vrelim mlekom. »Orehi, pridelani na mojem posestvu, so nadzorovano sušeni, zaradi česar ne grenijo in nas po njih ne peče zgaga. Nikakor jim z vročino ne želim ničesar odvzeti, saj se že tako v obliki nadeva potice znajdejo v pečici.«

Ta ekološka kmetovalka iz občine Šentjur v zadnjem času pripravlja največ veganskih potic. Namesto kravjega mleka uporablja orehovo mleko lastne izdelave, kot sladilo uporablja doma izdelan regratov med. »Ko ljudje poskusijo takšno potico, izdelano le iz sestavin rastlinskega izvora, so navdušeni, da ni njen okus nič manj izrazit kos okus klasične potice,« je povedala. In dodala svoj nasvet, naj bodo ljudje pri obdelavi vseh živil pozorni, da čim manj osiromašijo njihove koristne lastnosti.

Ko gre potica po svetu …

Domiselna je tudi pri pripravi nadevov, kjer uporabi vse, kar zraste na njenem posestvu. Nekateri nadevi so zeliščni, nekateri cvetlični. Nadev med drugim pripravlja iz fermentiranih regratovih ali bezgovih cvetov, potice pripravlja tudi z nadevom iz fig. »Ko pripravljam svoje izdelke, me vodi načelo, da lahko s hrano podprem človekovo vitalnost, moč in energijo. Ker delam z radostjo, se to odraža v izdelku. Ko pečem, ponavadi zraven prepevam. Če ne prepevam, žvižgam,« je dejala v smehu.

Po poticah, pripravljenih v Zagaju pri Ponikvi, ljudje posegajo, kadar pripravljajo pogostitev za kakšen dogodek ali jih želijo podariti kot darilo. Potice celo potujejo po svetu. Tujci, ki živijo v Sloveniji, jih namreč po besedah Rečnikove ob vrnitvi v domovino podarjajo svojim domačim. Velikokrat slovenska podjetja, ko želijo podariti nekaj edinstvenega, tovrstne slastne zalogaje naročijo kot darilo za svoje poslovne partnerje.

Foto: Nik Jarh