##IMAGE-3765276##

V tem tednu smo v Sloveniji prešli v celovito nacionalno uvedbo elektronskega bolniškega lista. Kot so nam sporočili iz ZZZS, OE Novo mesto, Izpostava Črnomelj, Metlika, je tudi na njihovem območju novost že vključena v sistem. Ocenjujejo, da se bodo zaradi odprave administrativnih ovir in poenostavitev na strani vseh udeležencev v sistemu (izvajalci zdravstvenih storitev, zavarovanci, delodajalci, samostojni zavezanci, zaposleni na ZZZS, zaposleni na FURS) pokazali bistveni prihranki.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v sodelovanju z izvajalci zdravstvenih storitev s 1. 1. 2020 uvedel elektronski bolniški list (obrazec BOL »Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela«). Do vključno 31. 1. 2020 so osebni zdravniki zavarovancu (delavcu) izdali tudi še papirni obrazec BOL. Od 1. 2. 2020 pa je izdaja papirnega potrdila predvidena le še za nekatere izjemne primere, saj bodo delodajalci morali za svoje zaposlene, in sicer za začasne zadržanosti od dela od 1. 2. 2020 dalje, obvezno prevzemati elektronski bolniški list prek sistema SPOT (prej eVEM), ki ga upravlja Ministrstvo za javno upravo.

Delodajalci in zavarovanci, ki so sami zavezanci za plačilo prispevka in so vpisani v Poslovni register Slovenije, bodo za začasne zadržanosti od dela od 1. 2. 2020, prevzeli elektronski bolniški list za svoje zaposlene prek sistema SPOT (e-VEM), zato ne bodo več zahtevali od zaposlenih, da jim bolniški list dostavijo v papirni obliki. Za tiste zavarovance, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije (npr. zaposleni pri fizični osebi), pa bo osebni zdravnik še nadalje izstavil bolniški list tudi v papirni obliki.

Kot sporočajo iz ZZZS, bo novost prinesla poenostavitve postopkov in prihranke tako pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti – osebnih zdravnikih, ki so pooblaščeni za izdajo BOL, zavarovancih, delodajalcih, Finančni upravi RS (FURS), Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in ZZZS, saj izdaja BOL v papirni obliki predstavlja administrativno oviro za vse naštete subjekte. Ocenjujemo, da se bodo zaradi odprave administrativnih ovir in poenostavitev na strani vseh udeležencev v sistemu (izvajalci zdravstvenih storitev, zavarovanci, delodajalci, samostojni zavezanci, zaposleni na ZZZS, zaposleni na FURS) zmanjšali izdatki za okoli 55 odst., prihranki pa so ocenjeni na 11,5 milijonov evrov letno.