Območno srečanje otroških gledaliških skupin v Mokronogu
Mokronog je bil v ponedeljek, 31. marca 2014, od zjutraj do poldneva, Meka otroškega gledališkega življenja na Dolenjskem. Na mokronoškem odru, v tamkajšnjem kulturnem domu, je bilo namreč Območno srečanje otroških gledaliških, ki ga je organiziral JSKD Trebnje.
Na srečanju so sodelovali mladi gledališčniki iz Podružničnih šol Trebelno (predstava Harisa Cristiana Andersena – Kakor napravi stari, je zmerom prav) in Šentlovrenc (predstava Kajetana Koviča, avtorska priredba Mačka Murija – eko frajer, Teje Zajc in Alenke Kolar), iz OŠ Veliki gaber (predstava Svetlane Makarovič Pod Medvedovim dežnikom v priredbi Justine Zupančič) in kot gostje iz OŠ XIV divizije Senovo (predstava Ela Peroci Muca Copatarica), najmlajši Škorpijončki iz Vrtca Trebnje (priredba predstave po slikanici Dobri snežak Barbare Škarja in Saše Kastelic) in Mladinska sekcija KUD Ivan Cankar iz Velike loke (predstava neznanega avtorja Avdicija v priredbi Melite Pangerc). Skupaj kar šest skupin s predstavami dolgimi od 20 do 45 minut.
Srečanje je strokovno spremljal Damjan TRBOVC, dramski igralec Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Trobec je tako zaradi svojega udejstvovanja vezanega za mlado občinstvo, kot tudi zaradi gledališke izobrazbe, svoje strokovno mnenje na koncu srečanja v pogovoru z mentorji tudi upravičil.
Območno srečanje otroških skupin je po organizacijski kot tehnični plati izjemno zahteven zalogaj, ki ga je kljub zajetnosti odlično izpeljala koordinatorka JSKD Mojca Femec.
Naj spomnimo, da imajo na območju, iz katerega so sodelovale gledališke skupine, le v Mokronogu primerno dvorano, kjer je mogoče izpeljati takšno srečanje. Za kaj takega je namreč treba imeti dovolj velik oder (ter zaodrje). Predvsem zato, da se lahko predstave z vsemi rekviziti, scenami in opremo lahko zvrstijo druga za drugo. Poleg tega je treba imeti tudi druga tehnična sredstva kot je na primer dovolj dobra odrska razsvetljava, da lahko predstave zaživijo.
Kljub najboljši tehniki in kljub najboljšim namenom pa je v marsikateri predstavici zaškripalo, saj so otroci navsezadnje prišli iz domačih (šolskih) odrov na »pravi« oder. Temeljitejše priprave, denimo tehnične vaje pred predstavami, bi terjale veliko več časa in navsezadnje denarja, ki ga žal za takšne namene ni. Omenjene pomanjkljivosti k sreči niso odločilno vplivale na končno podobo predstav, kar je potrdil tudi strokovni spremljevalec prireditve ali kot je v rabi izraz - selektor.
Marsikje in marsikdo se danes premalo zaveda kako pomembne so otroške gledališke predstave, na katerih se le-ti naučijo javnega nastopanja, odpravljanje treme, rabe izbornega ali primerne rabe jezika itd., itd. Mnogim zato, ker se v mladosti niso naučili sproščenega javnega nastopanja, danes v svetu »biznisa« manjka tega znanje in zategadelj potrebujejo različne komunikacijske treninge in vaje javnega nastopanja.
Ko so se mentorice (tu seveda absolutno prevladujejo učiteljice) na koncu pogovarjale z Damjanom Trbovcem in jim je le-ta zelo suvereno naštel vse prednosti pa tudi slabosti posamičnih predstav, ni bilo opaziti nikakršne užaljenosti ali prizadetosti. Predvsem zaradi strokovne argumentacije, ko je z analitičnim pristopom poudarjal prednosti in slabosti predstav; ko je našteval katera izrazna sredstva so bila odveč ali kaj bi bilo bolje zamenjati z ustreznejšo obliko in kako bi bilo bolje izrabiti prostor. Povedal je katere predstave so bile pretežke za te starostne skupine, kje je bila dobra glasba, njihova priredba, kje je bila odveč ali moteča scena itd., itd.
Selektor si je seveda »izboril« čas, da se bo odločil katero predstavo bo izbral za uvrstitev na republiško srečanje otroških gledaliških skupina, vendar je poudaril tudi to, da ni bilo slabih, in da bo odločitev težka!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
