Ob naslednji polni luni - prihodnjo soboto, 13. avgusta, bo na Polzeli vseslovensko srečanje tako imenovanih lunohodcev, torej tistih, ki se na pohode vsak mesec odpravljajo v mehki svetolobi mesečine. Če je jasno vreme, seveda. Že 58. pohod v Nebesa tako v soboto pripravlja tudi šentrupertsko Planinsko društvo Polet. Priložnost za objavo naslednjega intervjuja (in seveda povabilo na pohod lunohodcev - ali v Nebesa ali pa na Polzelo):

Planinsko društvo Polet Šentrupert ima v svojem programu veliko dejavnosti. Te vsebujejo pohode, plezanje, kolesarstvo, naravovarstvene akcije. Ena mlajših dejavnosti je pohod »lunohodcev«, ki ga društvo izpelje ob vsaki polni luni. Za razmah te dejavnosti je gotovo najbolj zaslužen Viki Uhan, dosedanji načelnik vodniško-izletniškega odseka, zato sem se ob okroglem, 50-lunohodu, odločila za pogovor, v katerem nam bo razkril svoj pogled o tej dejavnosti.

Od kod ideja o pohodu ob polni luni?

Ideja pohodov ob polni Luni je že stara. Po Sloveniji je več društev, ki organizirajo pohode ob polni luni. Nekateri samo ob prvi polni luni v letu, nekateri ob vikendih ob polni luni. Precej pa je društev, ki imajo pohode ob vsaki polni luni. Zelo različno pa imenujejo udeležence pohodov ob polni luni: mesečniki, lunarji, luneki … Nam je primernejše ime lunohodci.

Kako so vašo zamisel sprejeli v domačem društvu?

Ko se je ustanovila nova občina Šentrupert, smo modrovali na Planinskem društvu Polet, da bi bilo dobro narediti nekaj, kar bi nas spominjalo na ta dogodek. Brez posebnega premisleka sem omenil možnost pohodov ob polni luni v Nebesa. Jože Bučar je bil takoj za to. Sklep je bil: če bova le dva udeleženca, bova hodila ob polni luni v Nebesa. Začetek pohoda bo v mraku ob polni luni na trgu pred cerkvijo in naravnost po najkrajši poti v Nebesa ne glede na vreme. Naredili smo le dva skromna plakata, enega smo dali v društveno omarico, drugega pa v Nebesa. In smo čakali, kakšen bo odziv.

Kako so se nanjo odzvali pohodniki, tako člani PD Polet kot ostali občani?

Zanimivo! Ko odhajamo s trga, so komentarji občanov različni. Nekateri obljubljajo, da bodo šli z nami drugič. Pa jih še nismo opazili. Drugi povedo, da njih luna ne nosi. Precej članov planinskega društva je rednih udeležencev. Nekateri gredo gor in takoj nazaj, kakor da gre za dnevno rekreacijo. Drugi vstopijo v kočo, kjer jih prijazno sprejmeta Marina in Toni s toplim čajem ali čim drugim. Nestrpnosti, pregovorno značilne za čas ob polni luni, ni čutiti. Zelo se je povečalo zanimanje tudi za nebesne pojave. Tudi šolska mladina prihaja na lunohode. Presenetljivo pa je, da se lunohodov udeležuje tudi precej občanov, ki niso člani planinskega društva niti katerih drugih društev. Prihajajo pa tudi iz drugih krajev.

Koliko »lunohodcev« se vključuje v mesečne pohode?

Udeležba na lunohodih precej niha. Odvisna je od vremena in ostalih dogodkov v Šentrupertu. Povprečna udeležba na dosedanjih petdesetih lunohodih je skoraj štirideset pohodnikov.

Udeležili ste se vseh ali večine lunohodov, zato vas prosim, če nam lahko zaupate kak poseben dogodek, kot ste ga videli in doživeli sami?

Nisem se udeležil vseh lunohodov. Sicer ne vodimo poimenske udeležbe, vendar mislim, da nimamo pohodnika, ki bi bil prisoten na vseh lunohodih. Verjetno je bil najvztrajnejši Franci Kolenc iz Šentruperta.

Precej je bilo nepozabnih dogodkov. Posebni so pogledi na Šentrupert v mesečini. Največkrat pa se spomnim srečanja lunohodcev Slovenije v Nebesih. Tri dni je že močno deževalo. Po Sloveniji so bile poplave. Na dan srečanja je tudi deževalo. Kljub temu se nas je zbralo v Nebesih blizu 200 udeležencev: od lunekov do lunohodcev. Bil sem v koči. Zunaj se je zaslišalo vriskanje in vpitje. Pohitel sem ven, če je potrebna kakšna pomoč. In kaj sem zagledal? Za hribom Jaršč se je izza oblakov kazala ogromna zlatorumena krogla: LUNA.

- Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit. Povprečna oddaljenost Lune od Zemlje je 384.403 km.