© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

O novih raziskavah na Pezdirčevi njivi


dolenjski-list
Besedilo in fotografije: M. Bezek Jakše
14. 12. 2019, 08.40
Posodobljeno
31. 12. 2019 · 10:57
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_1377_1_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
IMG_1377_1_1
img_1382_2_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Dr. Lucija Grahek je predstavila nedavno zaključena arheološka izkopavanja v Podzemlju.
img_1385_5_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
img_1384_4_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista

Med lanskoletnimi arheološkimi izkopavanji železnodobnega grobišča na Pezdirčevi njivi v Podzemlju so med drugim v grobu št. 11 odkrili ostanek bronaste pasne garniture, ki mu je bil – na veliko začudenje vseh - pridan zlatnik. Šlo je za keltsko imitacijo staterja Aleksandra III. Makedonskega, bolj znanega kot Aleksandra Velikega, ki je živel v letih od 356 pr. n. št. do 323 pr. n. št.

A kot je na nedavni predstavitvi v Belokranjskem muzeju v Metliki dejala arheologinja dr. Lucija Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ki je sodelovala pri izkopavanjih, je lani vse zanimal le omenjeni zlatnik. Ona pa je videla dodatno zgodbo in prepričana je bila, da bi morali še dodatno raziskovati. Bila je vztrajna in dobila dodatni denar, tako da so oktobra letos nadaljevali z izkopavanji v Podzemlju.

Glavni cilj dr. Grahkove je bil, da bi zamejili meje grobišča. A je priznala, da kljub temu, da so letos izkopali 84 grobov, medtem ko so jih lani 15, ni bila uspešna. Lahko je ugotovila le, da proti severu grobov ni več, za druge smeri pa (še) ne ve. Je pa poudarila, da na Pezdirčevi njivi leži pravi zaklad. Gre za drugo grobišče viniške skupine v Beli krajini, prvo pa je bilo izkopano pred približno 100 leti na Goleku pri Vinici, a so izkopanine postale plen nemške vojvodinje Mecklenburške, prodane pa so bile v Ameriko.

Letos so v Podzemlju izkopali zelo veliko arheoloških ostalin, dr. Lucija Grahek pa je dejala, da ji je uspelo zagotoviti najnujnejši denar za konservatorska dela. A je obljubila, da se bo še naprej borila za sredstva, ker je podzemeljsko najdišče izredno pomembno za znanost in ne gre zgolj za lokalni pomen. Z izkopavanji se je odprlo veliko novih vprašanj, vendar pa bo odkrito grobišče iz mlajšega halštata, kjer se je pokopavanje domnevno neprekinjeno nadaljevalo še v 3. stol. pr. n. št., gotovo bistveno doprineslo k poznavanju viniške skupine, o kateri sedaj ne vedo skoraj ničesar.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.