Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Z letom 2014 se je začelo novo sedemletno srednjeročno proračunsko obdobje, z njim pa bi moral stopiti v veljavo tudi reformiran model SKP. Temu vsaj v večini držav članic ne bo tako, saj se je javna razprava in odločanje na številnih organih in institucijah EU zavleklo in rešitev je ohraniti star model še v tem letu in v tem času narediti vse potrebne korake za uveljavitev sprememb.

Reforma SKP na koncu procesa žal ne bo tako reformirana, kot je bilo pričakovana - oziroma napovedovano s strani predlagatelja - Komisije EU. Veliko število članic, po vstopu Hrvaške že 28 držav, je z različnimi željami. Pa tudi znotraj ene države ni popolne enotnosti, saj različne regije in različne organizacije želijo uveljavitev modelov, za katere menijo, da bodo najustreznejši.

Ob koncu tega dolgotrajnega procesa, v katerem morajo opraviti svoje naloge le še vlade držav članic EU, je Generalni direktorat za kmetijstvo - DG Agri pripravil izobraževanje o najaktualnejših temah ter ogled primerov dobrih praks na terenu.

V procesu je stekla predstavitev zgodovine SKP - zakaj je bila uvedena in kako se je razvijala, vse do najnovejših sprememb - tudi tistih, za katere se še ne ve, kakšne točno bodo. John McClintock, ki si je z delom v Komisiji nabral več kot 20 let izkušenj, je predstavil Rimsko pogodbo, za katero je rekel, da je biblija Evropske unije. Ena zanimivejših tem je bila tudi inovativnost v kmetijskem sektorju. Zaradi pomanjkanja stikov raziskovalnih institucij s tehnološkimi procesi v kmetijski proizvodnji je načrtovan tudi ukrep v okviru Programa razvoja podeželja, ki bo te stike vzpodbudil. Temo je predstavila avtorica inovativnega partnerstva Christiane KIRKETERP DE VIRON. Po srečanju z Roger-jem Waite-om, predstavnikom za javnost komisarja Ciolosa je sledil obisk Komisije, Sveta in Parlamenta EU. Vsaka od institucij je predstavila potek dogodkov sprejemanja reforme SKP.

Drugi dan pa je bi namenjen ogledu primerov dobrih praks inovativnih kmetov na Flamskem. Rejec prašičev Alfons Gios je skupaj s predstavnikom Centra za inovacije v kmetijstvu in razvoju podeželja predstavi nov tip gradnje prašičjih hlevov, ki naj bi zmanjšal emisije dušika za 20-30 %. Druga kmetija - last Veerle Minsaer pa je bila v osnovi kozjerejska, a z lastno predelavo mleka v sire in jogurte, trgovinico in gostinskimi kapacitetami. Tudi tukaj se nam je predstavil drug oddelek Centra za inovativnost, ki je spregovoril predvsem o modelu direktnega trženja - ko skupina 25 kmetov dvakrat tedensko oskrbuje 40 trgovin in gostinskih lokalov s svojimi proizvodi.

Slišano in videno veliko zanimivih stvari, ki bi jih lahko smiselno prenesli tudi v lokalno okolje pri nas.