Profimedia

Papežu Frančišku, ki je v starosti 88 let umrl na velikonočni ponedeljek, se bodo pred sobotnim pogrebom lahko verniki danes še zadnji dan poklonili v baziliki svetega Petra. Pred nadzorno točko ob vstopu na Trg svetega Petra se te dni vijejo kilometer dolge vrste žalujočih.

Udeležbo na pogrebu je po podatkih Vatikana doslej potrdilo 130 tujih delegacij, pričakujejo okoli 50 voditeljev držav in deset monarhov. Med njimi bodo tudi ameriški predsednik Donald Trump in španski kraljevi par, pa tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Skupno na pogrebnih slovesnostih pričakujejo okoli 200.000 ljudi.

Pokop na Frančiškovo željo mimo oči javnosti

Po pogrebnih slovesnostih, ki bodo potekale v Vatikanu, bodo Frančiška na njegovo željo v soboto pokopali v nekaj kilometrov oddaljeni rimski baziliki Marije Snežne, v preprosti leseni krsti. Verniki bodo Frančiškov grob po navedbah Vatikana lahko obiskali od nedelje zjutraj.

Ljudje se bodo od papeža lahko poslovili tudi med pogrebnim sprevodom, med katerim bodo krsto prenesli v baziliko Marije Snežne. Sprevod bodo do vhoda v baziliko neposredno prenašale televizije, samega pokopa pa ne, ki bo v skladu z željami pokojnega papeža preprost zaseben dogodek.

• Kakšna so pravila za "čas med papežema" in kako potekajo volitve Frančiškovega naslednika?

Že kmalu se bodo kardinali zaprli v znamenito Sikstinski kapelo, kjer bodo na konklavu izbirali novega poglavarja rimokatoliške cerkve. Pravico in dolžnost voliti pa imajo le tisti kardinali, ki na dan papeževe smrti še niso dopolnili 80 let. Takih je 135 od 252 članov kardinalskega zbora.

Profimedia

Dva kardinala sta iz zdravstvenih razlogov odpovedala udeležbo na konklavu, tako da jih bo novega papeža izbiralo 133. Konlave se lahko začne, ko se v Vatikanu zberejo vsi kardinali elektorji.

• Stavnice imajo favorita za novega papeža, bodo imele prav?

Na londonskih stavnicah je favorit dosedanji vatikanski državni tajnik Pietro Parolin. Med favortiti je še en kardinal rimske kurije, nekdanji nadškof prestolnice Filipinov Manile Luis Antonio Tagle, visoko kotirajo tudi kardinali Peter Turkson iz Gane, Italijan Matteo Zuppi ...

Tri leta so izbirali novega, ljudem je prekipelo

Najdlje trajajoči konklave v zgodovini Katoliške cerkve je bil konklave po smrti papeža Klemna IV. v 13. stoletju, ki je trajal kar skoraj tri leta, od 29. novembra 1268 do 1. septembra 1271.

Lokalni prebivalci v Viterbu v današnji Italiji so izgubili potrpljenje: zaklenili so kardinale v palačo, jim zmanjšali količino hrane in odstranili streho s stavbe, da bi jih spodbudili k odločitvi.

• Zaradi spora med kardinali brez papeža skoraj tri leta

Cincanje v Viterbu je bilo tudi razlog, da so določili stroga pravila za hitrejši potek volitev, od tod pa izvira tudi latinski izraz "cum clave" ("pod ključem").

Eden najkrajših je bil konklave leta 2005, ko je bil Nemec Joseph Ratzinger izbran za papeža Benedikta XVI. po samo štirih krogih volitev.

Tudi Frančišek je bil izvoljen hitro, 13. marca 2013, konklave pa se je začel dan prej. Takrat je 115 kardinalov izvedlo pet krogov volitev, po katerih je Argentinec Jorge Mario Bergoglio dobil potrebno dvotretjinsko večino.